ZTLR člen 14. SPZ člen 66. ZOR člen 219. OZ člen 190, 198.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je na eni strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena in na drugi strani okoriščenja tistega, ki je brezplačno uporabil solastniški delež drugega solastnika.
V sodbi je pravilno izpostavljeno kot bistveno, da je bilo tožnici onemogočeno uporabljati nepremičnino po njeni prisilni izselitvi, saj je toženec zamenjal ključavnice ter namestil alarmne naprave, hkrati pa ni pristal na fizično delitev, ki jo je tožnica ne le predlagala, ampak tudi že izvedla.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068634
ZOR člen 262, 614, 616. ZGO člen 31. ZPP člen 285.
podjemna pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevek izvajalca do podizvajalca - grajanje napak – pravočasno grajanje napak – materialno procesno vodstvo
Tožniku (izvajalcu) je bilo najkasneje 11. 12. 1992 znano, da ima izvršen posel napake. Takrat sta investitorja zoper njega vložila tožbo. Najkasneje takrat bi moral tožnik o napakah obvestiti toženca (podizvajalca) in najkasneje v decembru 1993 sodno uveljavljati svojo pravico.
Sodišče z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi stranko pozvalo k temu, da v celoti na novo oblikuje dejansko podlago spora. S tem bi bilo ravnotežje med vlogami in aktivnostjo strank ter sodišča v postopku porušeno, kar bi pomenilo tudi kršitev enega izmed temeljnih načel pravdnega postopka, načela nepristranskosti.
Ena od pravnih posledic vpisa pripojitve je po tretjem odstavku 591. člena ZGD-1 tudi prenehanje prevzete družbe, zato mora registrsko sodišče hkrati z odločitvijo o vpisu pripojitve po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu prevzetih družb iz sodnega registra. To pomeni, da je datum vpisa pripojitve enak datumu izbrisa privzetih družb iz sodnega registra.
nepopolna vloga – nepopolna pritožba – nezadostno število izvodov pritožbe
Okoliščina, da pritožba ni bila vložena v zadostnem številu, ne pomeni, da jo je moč šteti za nepopolno. Pri naknadni predložitvi manjkajočih izvodov pritožbe ne gre za njeno dopolnitev (ki je 336. člen ZPP ne dopušča), saj se ta pojem že gramatikalno nanaša na tiste pomanjkljivosti vložene pritožbe, ki se tičejo njenih obveznih v 335. členu ZPP predvidenih sestavin (tudi iz prvega odstavka 108. člena ZPP je jasno razvidno, da se pojem dopolnitve oziroma poprave vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko se primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnava v posebnem petem odstavku istega člena). Da se 336. člen ZPP vsebinsko nanaša na sestavine iz 335. člena ZPP (oziroma pomankljivosti v tem oziru), pa je moč zaključiti tudi na podlagi dejstva, da si člena sledita.
V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZD z dodatnim sklepom o dedovanju razdeljeno le tisto premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067846
OZ člen 179, 179/1.
datum izdaje sodbe – čast in dobro ime – odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da v primeru, kadar žaljivo ravnanje ni znano drugim osebam, posega v čast in dobro ime ne more biti. Določen škodni dogodek lahko tako pusti posledice le na oškodovančevi zavesti o lastni vrednosti, v ugled, kakršnega ta oseba uživa v družbi, pa ravno zaradi intimnosti oziroma internosti dogodka, ni poseženo.
Sodišče prve stopnje je v uvodu izpodbijane sodbe zapisalo datum izdaje sodbe, ki ne sovpada z datumom zaključka glavne obravnave, kar predstavlja kršitev pravil pravdnega postopka, vendar gre za relativno kršitev, ki na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala. Sodišče je namreč pri odločanju o zahtevkih upoštevalo dejansko in pravno podlago, kot je bila podana na dan zaključka glavne obravnave.
nagrada odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Tarifo št. 3100 je potrebno uporabiti le, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.
ZSReg člen 20, 20/2, 36, 36/1. ZGD-1 člen 591, 591/3, 598.
pravni interes – prenehanje družbe – pripojitev – vrnitev v prejšnje stanje
Pravne posledice pripojitve, določene v tretjem odstavku 591. člena ZDG -1, nastopijo že z dnem vpisa pripojitve v sodni register, ena od teh pa je tudi prenehanje prevzete družbe. Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu izbrisa prevzemne družbe zaradi pripojitve ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice izbrisa nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu izbrisa prevzemne družbe.
kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev - kandidat - volitve v svet delavcev - aktivna volilna pravica - poslovodna oseba
Četudi je kandidatka za volitve v svet delavcev po pogodbi o zaposlitvi opravljala dodatna dela in naloge nadomeščanja vodje proizvodnje, ni štela za vodilno delavko. V času volitev je zato imela aktivno volilno pravico.
povrnitev nepremoženjske škode – denarna odškodnina – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Oškodovanec je utrpel zvin vratne hrbtenice, pretres možganov, rupturo sprednjega križnega ligamenta levega kolena, udarnino prsnega koša in udarnino trebuha. Pravična denarna odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem znaša 6.000,00 EUR, za zmanjšanje življenjskih aktivnosti pa 5.000,00 EUR.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 46, 46a, 47.
nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - dodatna dokumentacija
Iz 46. člena Pravilnika izhaja, da izvedencu pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Za dodatno dokumentacijo je šteti vse, kar ni zaobseženo v samem spisu s prilogami (za študij slednjega je izvedenec posebej upravičen do nagrade po določbah 45. člena Pravilnika). Višina nagrade je tudi v tem primeru odvisna od obsega te dokumentacije. Sodišče prve stopnje je izvedencu iz tega naslova priznalo za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki obsega od 50 do 100 strani (zelo obsežna dokumentacija) znesek 138,00 EUR, čeprav obseg dokumentacije iz predloženega obračuna izvedenca ni razviden. Ker izvedenec ni navedel, katero dodatno dokumentacijo je zbral in proučil, in ker iz spisa ni mogoče ugotoviti, katera bi bila ta dodatna dokumentacija, izvedencu nagrade iz tega naslova ni mogoče priznati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068647
OZ člen 168, 168/2, 169, 270.
valorizacija zavarovalne vsote – valorizacija odškodnine – AO plus zavarovanje
Tudi v primeru, ko tožeča stranka zahteva povrnitev nematerialne škode na podlagi AO plus zavarovanja, je pred ali med pravdo na račun odškodnine plačane zneske treba valorizirati.
predlog za izvršbo na podlagi priložene menice – menica – podpis izdajatelja menice
Pravno zmoten je zaključek sodišča prve stopnje, da se mora na menico, če se zavezuje pravna oseba, poleg navedbe firme in lastnoročnega podpisa, obvezno navesti še ime in priimek zakonitega zastopnika. V predmetni zadevi je podpis fizične osebe dan zraven žiga pravne osebe in v takem primeru se tudi brez izrecne označbe predpostavlja, da je menico fizična oseba podpisala kot zastopnik ali pooblaščenec pravne osebe, pod ime katere se podpiše.
Morebitne nejasnosti v zvezi s podpisom fizične osebe ne morejo povzročiti neveljavnosti menice, temveč vplivajo le na morebitno odgovornost za terjatev iz te menice, kar pa je predmet odločanja v ugovornem postopku. Drugo predloženo menico je v predmetni zadevi lastnoročno podpisala fizična oseba, za katero upnik trdi, da gre za drugo dolžnico I. A., ki se v pravnem prometu podpisuje z identičnim znakom kot na menici, prepoznavnost tega podpisa pa je razvidna tudi iz prve predložene menice in priloženih meničnih izjav ter pooblastil za izpolnitev menice, vse navedeno pa v fazi odločanja o predlogu za izvršbo omogoča njegovo vsebinsko obravnavo.
Z ustavno odločbo z dne 04. 02. 1999, ko je bilo ugotovljeno, da je določilo 81/2 člena Zakona o tujcih v neskladju z ustavo, je bilo zakonodajalcu naloženo, da uredi poseben pravni položaj državljanom drugih republik nekdanje SFRJ, ki so pred osamosvojitvijo imeli stalno bivališče v Sloveniji in so dejansko bivali na njenem ozemlju, niso pa zaprosili za državljanstvo. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča je z navedeno ustavno odločbo tožnik pridobil pravico uveljavljati odškodnino za škodo, ki mu je do tedaj nastala. Kasnejše ustavne odločbe, ki so se nanašale na tudi tukaj sporno razmerje, niso prinesle nič novega. Še enkrat oziroma ponovno je Ustavno sodišče Ministrstvu za notranje zadeve naložilo, da izdaja dopolnilne odločbe. V letu 1999, nedvomno pa po ureditvi svojega statusa v letu 2003, je bila tožniku znana tudi škoda, ki mu je v času neustavne situacije nastala in tedaj je tudi pričel teči rok iz 376. člena ZOR (enako 352. člen OZ) o zastaranju odškodninskih terjatev. Ker je tožnik tožbo vložil šele v letu 2009, je triletni zastaralni rok že potekel, zato je odločitev prvega sodišča, ki je na podlagi zastaranja tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo, pravilna.
Priči sta bili zaslišani na istem naroku za glavno obravnavo in v uvodu zaslišanja navedli isti naslov prebivališča. Takoj po zaslišanju je vsaka od njiju priglasila potne stroške na relaciji kraj A – kraj B in nazaj. Tožnici so bile torej vse okoliščine, ki jih je navedla v pritožbi, znane na naroku za glavno obravnavo. Ne glede na to tedaj, ko se je bilo še mogoče na hiter in zanesljiv način prepričati o utemeljenosti zahtev za povrnitev stroškov, nobeni od njiju ni nasprotovala. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da ni uspela vzpostaviti tolikšnega dvoma v pravilnost odločitev, da bi to narekovalo njuno spremembo ali celo razveljavitev oziroma ponovno odločanje o zahtevi.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - mesečna renta
Tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, saj tožeča stranka po poškodbi prejema enako oziroma višjo plačo (upoštevaje še nadomestilo za invalidnost), kot jo je prejemala pri toženi stranki. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ne bo mogla opravljati nadurnega dela in priložnostnih del pri znancih ter da bo zaradi tega njen zaslužek manjši, za odločitev niso bistvene.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068638
OZ člen 131. ZPP člen 5, 5/1, 243, 254, 254/3, 362, 362/1, 339, 339/2, 339/2-8.
zdravniška napaka – pojasnjevalna dolžnost – potreba po postavitvi izvedenca – odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje – utemeljenost zavrnitve dokaznega predloga po postavitvi izvedenca – načelo kontradiktornosti
Če je vsaki pravdni stranki dana zakonska možnost, da se lahko opredeli do ugotovitev izvedencev, pravdni stranki ne sme biti odvzeta pravica do izjave v primeru, ko sodišče ne izvede dokaza z izvedencem in samo ugotavlja dejstva, za katera je potrebno strokovno znanje izvedenca.
Potreba po izvedencu ni podana le zaradi ugotovitve spornih dejstev, ki so vezani na strokovna vprašanja s področja medicine, marveč tudi zato, da se konkretizirajo pravni standardi, ki veljajo v procesu zdravljenja in lahko vplivajo na odločitev sodišča glede odgovornosti tožene stranke. Gre za uporabo pravnih standardov, ki se nanašajo na strokovno in poklicno vedenje ali ravnanje in ki dajejo odgovor, kakšna so tipična vedenja in ravnanja v stroki in poklicu, o katerih pa lahko da odgovor le izvedenec in ne sodišče.
Ker tožnik kljub pozivu sodišča prve stopnje tožbe ni popravil, tako da bi bila sposobna za obravnavo (predvsem da bi vsebovala določen tožbeni zahtevek), jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
Sklep o skupnem obravnavanju tožbe in nasprotne tožbe ne predstavlja popolnoma nobene ovire za ta naknadni vstop E. G., (kakor tudi ne ovire za morebiten vstop kakšne druge nove stranke na obeh straneh osnovne ali nasprotne tožbe, če bi bili za to seveda izpolnjeni pogoji iz 191. člena ZPP, ki so edino relevantni. Obstoj predpostavk za skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe (kot so opredeljene v 183. členu ZPP) ne izključuje (preprečuje) hkratnega obstoja predpostavk naknadnega sosporništva.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0062742
SPZ člen 49.
ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – pravnoposlovni prenos lastninske pravice
Tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnica lastnica do polovice sporne nepremičnine, je stvarno pravne narave in kot tak terja ugotovitev, da je tožnica postala lastnica oziroma solastnica sporne nepremičnine na podlagi zakona, medtem ko pritožnica v tožbi navaja, da je pridobila sporno nepremičnino na pravno poslovni način od pravne prednice toženih strank. Sodno varstvo z ugotovitvenim tožbenim zahtevkom ima torej podlago v materialnem pravu le tedaj, kadar je neposredni pravni temelj pridobitve lastninske pravice zakon. V predmetnem sporu pa tožeča stranka ni navedla nobenega dejstva, na podlagi katerega bi lahko sklepali, da je izvorno pridobila lastninsko pravico, temveč se sklicuje le na prodajno pogodbo, kot pravni temelj pridobitve lastninske pravice. Kupec zgolj s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe na nepremičnini še ne pridobi lastninske pravice, kajti potreben je še pridobitni način, to je vpis v zemljiško knjigo.