skupno premoženje - posebno premoženje – dokazno breme
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje. Obe predpostavki, torej da je bilo premoženje pridobljeno z delom in v času trajanja zakonske zveze, mora zatrjevati in dokazati zakonec, ki zatrjuje takšno naravo premoženja.
Pravdni stranki sta v času trajanja zakonske skupnosti očitno pridobivali skupna sredstva, s katerimi bi bilo parcelo mogoče kupiti. S tem pa je tožnica prevalila dokazno breme, da ne gre za skupno premoženje, na toženca.
Tožnik v postopku ni uspel dokazati, da ima lastninsko pravico na delu nepremičnine, kjer stoji elektro omarica, in ker ni zmogel odločilnega dokaznega bremena, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - nedoseganje norme - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Ker ni bilo mogoče ugotoviti, kakšno delo in v kakšnem obsegu je bilo tožnici odrejeno za posamezni dan, pa tudi ker tožnica določene dni ni imela dovolj dela in je opravljala delo izven delokroga svojega delovnega mesta, očitek tožene stranke v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, da namenoma oz. iz hude malomarnosti ni dosegala predpisane norme, ni utemeljen.
zdravniška napaka – nestrokovno zdravljenje - višina škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Zlom zapestja se kljub operaciji ni pravilno zarasel, gibljivost je lažje zmanjšana, tožnik občasno čuti lažje bolečine, pri fizičnih naporih tudi srednje intenzitete, oviran pa je pri težjih fizičnih in športnih aktivnostih. Zaradi omejene gibljivosti je oviran pri vožnji avtomobila. Ker je bil tožnik v preteklosti aktiven športnik in je siceršnja fizična aktivnost za tožnika velikega pomena, gre pa za mlado osebo (ob zaključku sojenja je bil star 27 let), prisojena odškodnina iz naslova zmanjšanja življenjskih aktivnosti v višini 8.000,00 EUR oz. 8,2 plači (upoštevajoč 20% odgovornost torej v višini 1600 EUR) ni previsoko odmerjena.
Ena od pravnih posledic vpisa pripojitve je po tretjem odstavku 591. člena ZGD-1 tudi prenehanje prevzete družbe, zato mora registrsko sodišče hkrati z odločitvijo o vpisu pripojitve po drugem odstavku 20. člena ZSReg po uradni dolžnosti odločiti tudi o izbrisu prevzetih družb iz sodnega registra. To pomeni, da je datum vpisa pripojitve enak datumu izbrisa privzetih družb iz sodnega registra.
nepopolna vloga – nepopolna pritožba – nezadostno število izvodov pritožbe
Okoliščina, da pritožba ni bila vložena v zadostnem številu, ne pomeni, da jo je moč šteti za nepopolno. Pri naknadni predložitvi manjkajočih izvodov pritožbe ne gre za njeno dopolnitev (ki je 336. člen ZPP ne dopušča), saj se ta pojem že gramatikalno nanaša na tiste pomanjkljivosti vložene pritožbe, ki se tičejo njenih obveznih v 335. členu ZPP predvidenih sestavin (tudi iz prvega odstavka 108. člena ZPP je jasno razvidno, da se pojem dopolnitve oziroma poprave vloge nanaša na njeno nerazumljivost oziroma pomanjkanje obveznih sestavin, medtem ko se primer vložitve nezadostnega števila izvodov vloge obravnava v posebnem petem odstavku istega člena). Da se 336. člen ZPP vsebinsko nanaša na sestavine iz 335. člena ZPP (oziroma pomankljivosti v tem oziru), pa je moč zaključiti tudi na podlagi dejstva, da si člena sledita.
ZZK-1 člen 86,86/1, 88, 133, 133/1, 147. ZFPPIPP člen 132.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke
Ker sta bila stečajni postopek oziroma pred tem začet postopek prisilne poravnave, začeta po uvedbi tega zemljiškoknjižnega postopka, na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa nimata vpliva. Zemljiškoknjižno sodišče odloča o dovoljenosti vpisa glede na stanje v zemljiški knjigi ob začetku zemljiškoknjižnega postopka, zato določbe ZFPPIPP, na katere se sklicuje pritožnica, v pravilno in zakonito odločitev ne morejo posegati.
individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predhodno vprašanje
Sodišče je vezano na odločitev o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je zakonitost te odpovedi predhodno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, tako da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi zavrnjen, ni podlage, da bi sodišče v tem sporu znova odločalo o zakonitosti odpovedi ali da bi tožbenemu zahtevku ugodilo.
odpoved najemne pogodbe – izpraznitev stanovanja – obstoj socialne stiske – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar pa le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1, to je, da najkasneje v roku 30 dni po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvesti lastnika stanovanja.
Ker torej toženka ni pravočasno sprožila postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja oziroma o tem ni obvestila lastnika stanovanja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala razloga, ki bi preprečeval odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 45, 46, 46a, 47.
nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedencu - dodatna dokumentacija
Iz 46. člena Pravilnika izhaja, da izvedencu pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Za dodatno dokumentacijo je šteti vse, kar ni zaobseženo v samem spisu s prilogami (za študij slednjega je izvedenec posebej upravičen do nagrade po določbah 45. člena Pravilnika). Višina nagrade je tudi v tem primeru odvisna od obsega te dokumentacije. Sodišče prve stopnje je izvedencu iz tega naslova priznalo za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ki obsega od 50 do 100 strani (zelo obsežna dokumentacija) znesek 138,00 EUR, čeprav obseg dokumentacije iz predloženega obračuna izvedenca ni razviden. Ker izvedenec ni navedel, katero dodatno dokumentacijo je zbral in proučil, in ker iz spisa ni mogoče ugotoviti, katera bi bila ta dodatna dokumentacija, izvedencu nagrade iz tega naslova ni mogoče priznati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068647
OZ člen 168, 168/2, 169, 270.
valorizacija zavarovalne vsote – valorizacija odškodnine – AO plus zavarovanje
Tudi v primeru, ko tožeča stranka zahteva povrnitev nematerialne škode na podlagi AO plus zavarovanja, je pred ali med pravdo na račun odškodnine plačane zneske treba valorizirati.
Priči sta bili zaslišani na istem naroku za glavno obravnavo in v uvodu zaslišanja navedli isti naslov prebivališča. Takoj po zaslišanju je vsaka od njiju priglasila potne stroške na relaciji kraj A – kraj B in nazaj. Tožnici so bile torej vse okoliščine, ki jih je navedla v pritožbi, znane na naroku za glavno obravnavo. Ne glede na to tedaj, ko se je bilo še mogoče na hiter in zanesljiv način prepričati o utemeljenosti zahtev za povrnitev stroškov, nobeni od njiju ni nasprotovala. Glede na navedeno pritožbeno sodišče zaključuje, da ni uspela vzpostaviti tolikšnega dvoma v pravilnost odločitev, da bi to narekovalo njuno spremembo ali celo razveljavitev oziroma ponovno odločanje o zahtevi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Zaradi naročila, ki ga je tožena stranka pridobila, in sicer slikopleskarska dela na določenem objektu, je pri toženi stranki prišlo do začasno povečanega obsega dela, kar je po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068634
ZOR člen 262, 614, 616. ZGO člen 31. ZPP člen 285.
podjemna pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevek izvajalca do podizvajalca - grajanje napak – pravočasno grajanje napak – materialno procesno vodstvo
Tožniku (izvajalcu) je bilo najkasneje 11. 12. 1992 znano, da ima izvršen posel napake. Takrat sta investitorja zoper njega vložila tožbo. Najkasneje takrat bi moral tožnik o napakah obvestiti toženca (podizvajalca) in najkasneje v decembru 1993 sodno uveljavljati svojo pravico.
Sodišče z materialnim procesnim vodstvom ne sme iti tako daleč, da bi stranko pozvalo k temu, da v celoti na novo oblikuje dejansko podlago spora. S tem bi bilo ravnotežje med vlogami in aktivnostjo strank ter sodišča v postopku porušeno, kar bi pomenilo tudi kršitev enega izmed temeljnih načel pravdnega postopka, načela nepristranskosti.
URS člen 160. ZPP člen 17, 18. ZUstS člen 23.a. ZSPJS člen 13. ZSSloV člen 58. ZVRS člen 21.
kolektivni delovni spor - podzakonski akt - sodna pristojnost
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov Slovenske vojske v plačne razrede (enako kot uredba, s katero je bila ta uredba spremenjena), za katero predlagatelj trdi, da je v nasprotju z ZSPJS, je podzakonski predpis. O skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni pa odloča ustavno sodišče, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje, ob ugotovitvi, da za sojenje ni pristojno, tožbo oziroma predlog v kolektivnem delovnem sporu utemeljeno zavrglo (in ne odstopilo za odločanje pristojnemu sodišču/organu).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/8, 58, 58/4. OZ člen 311. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – obrazloženost ugovora – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot – pritožbene novote
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predloži dokazov za svoje trditve, ugovor ne izpolnjuje standarda obrazloženosti.
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
padec na ledu – protipravno ravnanje – soprispevek oškodovanca – dolžnostno ravnanje
Povprečno skrben odrasel pešec ve, da so na takih neočiščenih poteh možni zdrsi, saj se lahko pod novozapadlim snegom skrivajo očem skrite ovire, zlasti zaplate starejšega poledenelega snega in ledene ploskve. Primarni vzrok za padec je bil zato res, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posledica izostanka dolžnostnega ravnanja tožene stranka, vendar bi tožnica, če se je med več možnimi potmi odločila za tisto, ki ni bila očiščena novozapadlega snega in je bila le shojena, morala ravnati očitno bolj pazljivo in previdno, ali pa se za tveganje ne bi odločila in bi uporabila kakšno drugo, ustrezno očiščeno pot. Predvidljivost nastanka škode ob ravnanju, kakršnega je pokazala tožnica, je bila precejšnja, možnost preprečljivosti nesreče z njenim drugačnim, skrbnejšim ravnanjem pa prav tako. Pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava ugotavlja, da je tožnica sama prispevala k nastanku škodnega dogodka v višini 40 %.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - narok za obravnavo ugovora - načelo kontradiktornosti - nadomestni sklep
Ko sodišče sprejme odločitev na podlagi izida dokazovanja po petem odstavku 405.člena ZFPPIPP (in izda odločbo), ponovna, drugačna presoja dokazov s strani prvostopenjskega sodišča, ki ji sledi vsebinsko drugačna odločitev od prejšnje, z izdajo nadomestnega sklepa, ni dopustna.
predznamba zastavne pravice – učinki začetka stečajnega postopka
V konkretnem primeru učinke stečajnega postopka določa čl. 94 ZZK-1, ki določa, da učinki začetka stečajnega postopka nastopijo z začetkom dneva, ko je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka. Začetek stečajnega postopka je ovira za dovolitev vpisa zaznambe vrstnega reda na podlagi predlogov, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku ko učinkuje začetek stečajnega postopka.