obnova postopka – poseg v strankino pravico do obravnavanja pred sodiščem - zamudna sodba – razveljavitev 2. odst. 282. člena ZPP
Pri obravnavanju predloga za obnovo postopka kot izrednega pravnega sredstva oziroma presoji, ali je podan obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP, je po mnenju pritožbenega sodišča razveljavitev 2. odst. 282. člena ZPP potrebno upoštevati. Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč to določbo razveljavilo prav zaradi ugotovitve, da takšna ureditev pomeni nedopusten poseg v pravico tožene stranke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave Republike Slovenije in je zato z njo v neskladju. Drugačno ravnanje bi pomenilo, da bi sodišče v postopku s tem pravnim sredstvom dejansko odločilo v nasprotju z Ustavo, saj bi pri presoji obnovitvenega razloga svojo odločitev moralo opreti na protiustavno zakonsko procesno določbo. Če se torej izkaže, da je sodišče pri odločanju uporabilo oziroma se oprlo na takrat še veljavno, vendar pa protiustavno zakonsko procesno določbo, in s tem poseglo v strankino pravico do obravnavanja pred sodiščem, je takšno ravnanje, ne glede na to, da je bilo procesno določilo razveljavljeno kasneje, protiustavno in s tem nezakonito.
ZTLR člen 14. SPZ člen 66. ZOR člen 219. OZ člen 190, 198.
uporaba tuje stvari v svojo korist - uporabnina
Predpostavka obogatitvenega zahtevka je na eni strani prikrajšanje tistega, čigar stvar je bila neupravičeno uporabljena in na drugi strani okoriščenja tistega, ki je brezplačno uporabil solastniški delež drugega solastnika.
V sodbi je pravilno izpostavljeno kot bistveno, da je bilo tožnici onemogočeno uporabljati nepremičnino po njeni prisilni izselitvi, saj je toženec zamenjal ključavnice ter namestil alarmne naprave, hkrati pa ni pristal na fizično delitev, ki jo je tožnica ne le predlagala, ampak tudi že izvedla.
individualna pogodba o zaposlitvi - direktor - razrešitev - odpravnina - odškodnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - predhodno vprašanje
Sodišče je vezano na odločitev o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj je zakonitost te odpovedi predhodno vprašanje, od katerega je odvisna utemeljenost tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine na podlagi pogodbe o zaposlitvi. Ker je bilo o tem vprašanju že pravnomočno odločeno, tako da je bil tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti odpovedi zavrnjen, ni podlage, da bi sodišče v tem sporu znova odločalo o zakonitosti odpovedi ali da bi tožbenemu zahtevku ugodilo.
nagrada odvetniku v postopku prisilne hospitalizacije
Odločanje o odvetnikovi nagradi v postopku prisilne hospitalizacije je odvisno od dejansko opravljenih dejanj v vsakem primeru posebej. Tarifo št. 3100 je potrebno uporabiti le, kadar dejanske okoliščine kažejo na to, da je bil obseg odvetnikovega dela večji od običajnega.
padec na ledu – protipravno ravnanje – soprispevek oškodovanca – dolžnostno ravnanje
Povprečno skrben odrasel pešec ve, da so na takih neočiščenih poteh možni zdrsi, saj se lahko pod novozapadlim snegom skrivajo očem skrite ovire, zlasti zaplate starejšega poledenelega snega in ledene ploskve. Primarni vzrok za padec je bil zato res, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, posledica izostanka dolžnostnega ravnanja tožene stranka, vendar bi tožnica, če se je med več možnimi potmi odločila za tisto, ki ni bila očiščena novozapadlega snega in je bila le shojena, morala ravnati očitno bolj pazljivo in previdno, ali pa se za tveganje ne bi odločila in bi uporabila kakšno drugo, ustrezno očiščeno pot. Predvidljivost nastanka škode ob ravnanju, kakršnega je pokazala tožnica, je bila precejšnja, možnost preprečljivosti nesreče z njenim drugačnim, skrbnejšim ravnanjem pa prav tako. Pritožbeno sodišče ob pravilni uporabi materialnega prava ugotavlja, da je tožnica sama prispevala k nastanku škodnega dogodka v višini 40 %.
ZDR člen 72, 75, 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 110, 110/2.
reparacija - razrešitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - direktor - individualna pogodba o zaposlitvi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo odpovedi
Glede na to, da so bili z individualno pogodbo o zaposlitvi urejeni le razlogi za razrešitev, je bilo treba za zakonito prenehanje delovnega razmerja potrebno odpovedati pogodbo o zaposlitvi na podlagi enega od zakonsko določenih utemeljenih odpovednih razlogov (75. člen ZDR).
Po 9. členu ZBPP odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči oproščena tudi plačila pravdnih stroškov nasprotne stranke (toženca in toženke). Ker je tožnica tožbo umaknila, mora na podlagi 158. člena ZPP tožencu in toženki povrniti pravdne stroške.
Glede zahtevka za plačilo stroškov za najeto stanovanje pa je toženka pred sodiščem prve stopnje zatrjevala (le), da je te stroške poravnala tožniku. Toženka pa ni z ničemer dokazala, da bi vtoževane zneske stroškov tožniku tudi dejansko poravnala. Tega zaključka sodišča prve stopnje pritožba niti ne izpodbija. Toženka torej pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da tožnik teh stroškov ni plačal dobaviteljem oziroma izvajalcem storitev ter da je sporno, kdo je izstavil račun za stroške vodovoda in kanalizacije, na koga se ta glasi, za katere mesece naj bi plačala račun za telefon in na katero obdobje se nanaša vtoževani znesek stroška elektrike, kar vse navaja v pritožbi. Navedene pritožbene navedbe zato predstavljajo nedovoljene pritožbene novote, saj toženka ne izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogla že prej navesti.
URS člen 160. ZPP člen 17, 18. ZUstS člen 23.a. ZSPJS člen 13. ZSSloV člen 58. ZVRS člen 21.
kolektivni delovni spor - podzakonski akt - sodna pristojnost
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov Slovenske vojske v plačne razrede (enako kot uredba, s katero je bila ta uredba spremenjena), za katero predlagatelj trdi, da je v nasprotju z ZSPJS, je podzakonski predpis. O skladnosti podzakonskih predpisov z ustavo in zakoni pa odloča ustavno sodišče, ki ni del sodstva v smislu 17. člena ZPP. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje, ob ugotovitvi, da za sojenje ni pristojno, tožbo oziroma predlog v kolektivnem delovnem sporu utemeljeno zavrglo (in ne odstopilo za odločanje pristojnemu sodišču/organu).
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/8, 58, 58/4. OZ člen 311. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – izvršilni naslov – obrazloženost ugovora – razlogi za ugovor – prenehanje terjatve – materialnopravni pobot – pritožbene novote
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne predloži dokazov za svoje trditve, ugovor ne izpolnjuje standarda obrazloženosti.
Ugovor prenehanja terjatve zaradi materialnopravnega pobota je v izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, možen le, če so izpolnjeni pogoji za pobot po Obligacijskem zakoniku.
odpoved najemne pogodbe – izpraznitev stanovanja – obstoj socialne stiske – postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine
Obstoj socialne stiske je sicer lahko razlog, ki preprečuje odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine, vendar pa le pod pogojem, da najemnik ravna v skladu s 104. členom SZ-1, to je, da najkasneje v roku 30 dni po nastanku okoliščin sproži postopek za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopek za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja in v tem roku o tem obvesti lastnika stanovanja.
Ker torej toženka ni pravočasno sprožila postopka za uveljavljanje subvencionirane najemnine in postopka za uveljavljanje izredne pomoči pri uporabi stanovanja oziroma o tem ni obvestila lastnika stanovanja, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala razloga, ki bi preprečeval odpoved najemne pogodbe zaradi neplačevanja najemnine.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera odškodnine - mesečna renta
Tožbeni zahtevek za plačilo rente ni utemeljen, saj tožeča stranka po poškodbi prejema enako oziroma višjo plačo (upoštevaje še nadomestilo za invalidnost), kot jo je prejemala pri toženi stranki. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ne bo mogla opravljati nadurnega dela in priložnostnih del pri znancih ter da bo zaradi tega njen zaslužek manjši, za odločitev niso bistvene.
Tožnik v postopku ni uspel dokazati, da ima lastninsko pravico na delu nepremičnine, kjer stoji elektro omarica, in ker ni zmogel odločilnega dokaznega bremena, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - začasno povečan obseg dela
Zaradi naročila, ki ga je tožena stranka pridobila, in sicer slikopleskarska dela na določenem objektu, je pri toženi stranki prišlo do začasno povečanega obsega dela, kar je po 3. alinei 1. odstavka 52. člena ZDR zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - narok za obravnavo ugovora - načelo kontradiktornosti - nadomestni sklep
Ko sodišče sprejme odločitev na podlagi izida dokazovanja po petem odstavku 405.člena ZFPPIPP (in izda odločbo), ponovna, drugačna presoja dokazov s strani prvostopenjskega sodišča, ki ji sledi vsebinsko drugačna odločitev od prejšnje, z izdajo nadomestnega sklepa, ni dopustna.
pogodba o finančnem leasingu - dokaz z zaslišanjem stranke – kršitev pravice do kontradiktornosti – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – trditveno in dokazno breme
Pritožbeni očitek, da je sodišče z zavrnitvijo predloga za preložitev naroka za glavno obravnavo zaradi izostanka tožene stranke, kršilo pravico do dokaza kot sestavni del pravice do izjave pred sodiščem iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni utemeljen. Tožena stranka je bila v skladu z določbo drugega odstavka 261. člena ZPP na narok, na katerem bi se izvedel dokaz z njenim zaslišanjem, pravilno vabljena po pooblaščencu, vendar se na vabilo ni odzvala in svojega izostanka ni opravičila, zato je sodišče ta dokazni predlog zavrnilo.
Odločilna za postopanje sodišča prve stopnje je bila ugotovitev, da je družbenik zaradi rešitve spora o vprašanju, ali je bil utemeljeno in na pravilen način izključen iz družbe, s tožbo sprožil spor. Ugotovilo je in tega pritožnik ne izpodbija, da so med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna rešitev predhodnega vprašanja. V takem primeru, kot v odgovoru na pritožbo pravilno navaja družbenik, sodišče prekine postopek in počaka na odločitev pristojnega sodišča.
kolektivni delovni spor - razveljavitev volitev - kandidat - volitve v svet delavcev - aktivna volilna pravica - poslovodna oseba
Četudi je kandidatka za volitve v svet delavcev po pogodbi o zaposlitvi opravljala dodatna dela in naloge nadomeščanja vodje proizvodnje, ni štela za vodilno delavko. V času volitev je zato imela aktivno volilno pravico.
Vpis pripojitve ima torej konstitutivni učinek in pritožba zoper sklep o vpisu pripojitve in posledično izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra ni pravno sredstvo s suspenzivnim učinkom, ko bi pravne posledice pripojitve nastopile šele s pravnomočnostjo sklepa o vpisu pripojitve in sklepa o izbrisu prevzete družbe iz sodnega registra.