likvidacija - izločitvena pravica - prijava izločitvene pravice v stečajnem postopku - prerekanje pravice - napotitev na pravdo - sklep procesnega vodstva
V primeru spora o obstoju izločitvene pravice ni mogoče uporabiti določb 124. do 127. člena ZPPSL. Sklep, s katerim je sodišče pozvalo izločitvenega upnika, da obvesti stečajni senat o tem, ali bo začel postopek za uveljavitev izločitvene pravice, ima značaj sklepa procesnega vodstva, zoper katerega ni posebne pritožbe.
Kupec ne more zaradi razdrtja kupne pogodbe zaradi evikcije od prodajalca terjati vrnitve prometnega davka iz naslova vrnitve plačanih zneskov na podlagi razdrte pogodbe. Tudi če je prodajalec občina, ki ji je prometni davek plačan, to lahko uveljavlja kvečjemu kot odškodninski zahtevek.
sklenitev škodljive pogodbe - prenos premoženja v družbeno osebo
Napačno je pojmovanje, da gre lahko za škodljivo pogodbo le takrat, ko pride do prenosa družbene v zasebno lastnino. Po 130. členu KZS je pogodba škodljiva, če je z njo prizadeto premoženje organizacije združenega dela ali druge družbenopravne osebe, ne glede na to, ali se je s to pogodbo okoristila družbena ali zasebna pravna oseba. Neustrezna, mestoma tudi zastarela pojmovna opredelitev pri tem ni tolikanj moteča, da bi ne bilo moč razbrati, da je vsebinsko pomembno le to, da lahko podjetje v družbeni lasti nastopa kot titular na tržišču, s tem pa seveda obstaja možnost nastanka škodljivih posledic tudi v primeru neekvivalentnega prenosa lastnine na drugo družbeno pravno osebo.
Stojnina ni del stroškov prevoza, za katero bi veljala domneva, da jih mora plačati prejemnik, ampak je vrsta odškodnine, ki jo mora plačati tisti, ki je za škodo odgovoren.
ZIP člen 38, 55a, 55a/2. ZPP (1977) člen 451, 451/4. ZUDE člen 5, 8.
sklep o izvršbi - valuta terjatve - jugoslovanski dinar
Če je bil pred 8.10.1991 izdan sklep o izvršbi, glaseč se na jugoslovanske dinarje, pa je o njem sodišče prve stopnje na ugovor odločilo, da ostane v veljavi, ni treba spreminjati valute v sklepu v SIT, saj se lahko glede na določilo 5. in 8. člena Zakona o uporabi denarne enote RS plačilo opravi le v SIT.
Dolžnik je predložil na vnovčenje akceptni nalog, ki ga je dobil po kreditni pogodbi, za poplačilo po pogodbi o inženiringu. S tem je zlorabil mandat za izpolnitev in predložitev akceptnega naloga na vnovčenje, čeprav sta obe pogodbi v tesni zvezi. Zato je izkazana verjetnost obstoja terjatve na vrnitev akceptnega naloga.
V primeru vnovčenja akceptnega naloga bo seveda onemogočena njegova vrnitev upniku, s čemer je izpolnjen tudi drugi razlog za izdajo začasne odredbe.
avtorska pravica - male avtorske pravice - varstvo avtorske pravice - javno predvajanje glasbenih del - nadomestilo - pooblastilo za vložitev tožbe
Tožeča stranka ni dokazala, da je tožena stranka javno - preko radia v svojih poslovnih prostorih - predvajala avtorska glasbena dela, zato je sodišče tožbeni zahtevek za plačilo avtorskega honorarja zavrnilo.
Zahtevek za plačilo avtorskega honorarja "videousluge" se lahko vloži le s pooblastilom avtorja.
zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - pogodba o delu - stvarne napake - odgovornost za napake - jamčevanje - prekluzivni rok - začetek teka roka
Enoletni rok, v katerem lahko naročnik sodno uveljavlja svojo pravico na odpravo napak, se uporabljasamo v primeru, ko izvajalec po pravočasnem obvestilu ne stori ničesar v zvezi z odpravo napak, ne pa tudi v primeru, ko sta se stranki že sporazumeli, da je potrebno napake odpraviti.
prijava terjatve - preizkus terjatev - napotitev na pravdo
Stečajni senat je napačno ugotovil, da je upnik prijavil denarno terjatev, ki jo je nato tudi preizkusil in za njeno ugotovitev napotil upnika na pravdo, pri čemer pa je upnik prijavil izločitveno pravico in z dopolnitvijo prijave terjatve le označil denarno vrednost te pravice.
ZPP (1977) člen 219, 496a, 496a/1, 219, 496a, 496a/1.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva
Ob pavšalnem ugovoru tožene stranke, da med njo in tožečo stranko ni bila sklenjena nobena pogodba, sodišču prve stopnje ni bilo treba raziskovati ali in čigava pravna naslednika sta pravdni stranki. Novih dejstev o tem vprašanju, navedenih šele v pritožbi, sodišče druge stopnje ne more upoštevati, ker tožena stranka ni niti poskusila izkazati za verjetno, da jih ni mogla navesti do konca glavne obravnave.
Ni mogoče šteti, da je stranka oz. njen pooblaščenec ravnal malomarno, ko ni izkoristil prvega izmed petnajstih dni za pritožbo - za naslednje dni pa je z uradnim potrdilom o nezmožnosti za delo izkazan opravičljiv razlog. Po določilu 138 ZPP je opravljena vročitev tistega dne, ko je vročena strankinemu pooblaščencu. Tudi, če bi sodišče poslalo sodbo neposredno stranki, teče pritožbeni rok od dneva vročitve pooblaščencu.
Stroški pravdnega postopka, v katerem upnik po napotitvi stečajnega sodišča toži na ugotovitev obstoja terjatve zoper stečajnega dolžnika, ki jo je stečajni upravitelj neutemeljeno prerekal, so del stroškov stečajnega postopka.
O upnikovi pravici do poplačila v stečajnem postopku se odloča s sklepom o glavni razdelitvi. Odločitev o tej pravici je predhodno vprašanje za pravdno sodišče. S pravnomočnostjo sklepa o glavni razdelitvi, v katerem upnikova prerekana terjatev ni upoštevana, nima upnik več pravnega interesa na ugotovitveni tožbi. Morebitna razveljavitev ali sprememba sklepa o glavni razdelitvi na podlagi izrednega pravnega sredstva je lahko razlog za obnovo postopka.
imetnik pravice do uporabe - primerno stanovanje - aktivna legitimacija
Lastnik stanovanja, ki se želi vseliti v svoje stanovanje v smislu 155/1 člena SZ, ne more zahtevati od pravne osebe iz 155/2 člena SZ, da njemu dodeli primerno stanovanje, saj se takšno stanovanje lahko dodeli le imetniku pravice do uporabe. Istočasno mora biti podana zahteva za izselitev imetnika pravice do uporabe.
Upnik kot predlagatelj, z dokazilom, da z individualno izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri banki ni prišel do plačila, verjetno izkaže obstoj stečajnega razloga - insolventnosti.
Če je stanovanje namenjeno delavcem, ki opravljajo določene službene dolžnosti, imetnik stanovanjske pravice nima pravice do odkupa takšnega stanovanja.
ZPPSL člen 40, 40/2, 45, 45/3, 40, 40/2, 45, 45/3.
prisilna poravnava - uradna dolžnost - zmotna uporaba materialnega prava
Pri odločitvi o obveznosti tožene stranke, zoper katero je bila sklenjena prisilna poravnava, mora sodišče tako poravnavo upoštevati po uradni dolžnosti in mora zato pripoznan tožbeni zahtevek tožeči stranki (ki se ni udeležila postopka prisilne poravnave, njena terjatev pa je nastala pred uvedbo postopka prisilne poravnave) prisoditi le v skladu s pogoji iz sklenjene prisilne poravnave, sicer zmotno uporabi materialno pravo.