ZZK-1 člen 124, 148, 149. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
neprava stvarna služnost - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - pravilnost upravne odločbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pristojna upravna enota je na devetih nepremičninah, ki so v solasti nasprotnih udeležencev, v korist podjetja za distribucijo električne energije ustanovila nepravo trajno stvarno služnost za izgradnjo, obratovanje, vzdrževanje in rekonstrukcijo 110 kV daljnovodnega omrežja. Predlagatelja menita, da služnost ni ustrezno opredeljena. Po neuspešni pritožbi sta začela postopek pred Upravnim sodiščem.
Na podlagi odločbe Upravne enote je okrajno sodišče najprej izdalo sklep s katerim je vpis služnosti dovolilo. Nato pa je ugodilo ugovoru nasprotnih udeležencev in je predlagani vpis zavrnilo. Višje sodišče pa je ugodilo pritožbi podjetja za distribucijo električne energije Elektra Maribor in je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je vpis dovolilo.
Vrhovno sodišče je ocenilo, da zahteve iz določbe prvega odstavka 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izponjene in je predlog nasprotnih udeležencev za dopustitev revizije zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VS00079078
ZPP člen 195, 196, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 60, 60/1, 86, 88, 88/1, 90, 90/2. ZZK-1 člen 243, 243/4, 244, 244/1, 244/2, 244/3. SPZ člen 9, 23, 37, 37/2, 40, 49, 49/1. ZST-1 člen 10 10/3, 34a, 34a/3.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - delna ugoditev predlogu - izbrisna tožba - sosporništvo - povezane pogodbe - pogojni prenos lastninske pravice - nedopusten pogoj - ničnost pogodbe - dobra vera kupca - načelo varstva dobrovernega pridobitelja - raziskovalna dolžnost dobrovernega pridobitelja - ugovor zoper plačilni nalog - brezplačna pravna pomoč - pridobitelj - razpolagalna sposobnost odsvojitelja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
(1) Ali sta v primeru zahtevka za izbris neveljavne vknjižbe neposredni pridobitelj (oseba iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1) in nadaljnji singularni pridobitelj (oseba iz drugega in tretjega odstavka 244. člena ZZK-1), ki je v razmerju do tožnika - izbrisnega upravičenca tretji, enotna sospornika?
(2) Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da je v konkretnem primeru podana toženčeva dobra vera?
(3) Ali je (bil) v konkretnem primeru tožnikov prenos lastninske pravice na toženko veljaven?
GZ člen 35, 43, 43/1, 43/1-6, 117, 117/2, 117/2-1. GZ-1 člen 54, 54/1, 54/1-5. SPZ člen 8, 16, 67, 67/5, 72, 72/5. SZ-1 člen 2, 2/2. ZUS-1 člen 64, 64/1, 64/1-4, 94.
dopuščena revizija - legalizacija objekta - dvojček - izkazanost pravice graditi - skupni del stavbe - stena - meja med parcelama - poseg v skupni del stavbe - soglasje - izkazana pravica graditi - ugoditev reviziji
Pri dvojčkih in vrstnih hišah nasploh ne gre za etažno lastnino. To pomeni, da pri teh objektih ni mogoče pravno opredeliti skupnih delov, na katerih bi imeli lastniki posameznih nepremičnin solastnino po določbah SPZ in SZ-1.
Če zgradba (dvojček) stoji na dveh nepremičninah, je del zgradbe, ki stoji na eni nepremičnini sestavina te nepremičnine, drugi del zgradbe pa sestavina druge nepremičnine.
Stena, čeprav si jo v naravi delita dve zgradbi, ni samostojna stvar v pravnem prometu in nima posebnega lastniškega (solastninskega ali skupno-lastninskega) režima, ki bi bil drugačen od siceršnjega režima na posameznem delu dvojčka, ki vsak stoji na svoji zemljiški parceli. Dejanski konstrukcijski pomen posameznega gradbenega elementa namreč ne vpliva na stvarnopravno ureditev lastninskih razmerij. Za stališče, po katerem bi bila le stena, ki je konstrukcijski element hiše, v solastnini ali skupni lastnini lastnikov sosednih zemljišč, hiša, oziroma preostali deli objekta pa v lasti lastnika zemljišča, torej ni pravne podlage. Zato pri posegih v tako steno ni mogoče uporabiti pravil o potrebnem soglasju, ki jih SPZ določa za upravljanje s stvarjo v solastnini (peti odstavek 67. člena) ali skupni lastnini (peti odstavek 72. člena).
To pomeni, da z vidika dopustnosti posegov v tako steno, če gre za poseg do parcelne meje, ne gre za vprašanje pravice graditi, kot jo opredeljuje gradbena zakonodaja. Če ta pravica izhaja iz vpisa lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet posega, upravni organ tudi po GZ nima podlage zahtevati dodatnih dokazil.To pa ne pomeni, da lastnik sosednje nepremičnine nima pravnega varstva pred nedopustnimi vplivi gradbenega posega na drugi nepremičnini, pomeni le, da tega pravnega varstva ne more uveljavljati v obravnavanem postopku z izpodbijanjem pravice graditi kot jo opredeljuje gradbena zakonodaja.
izbrisna tožba - ustanovitev hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - prodaja tuje stvari - razpolagalna sposobnost odsvojitelja - slaba vera - neveljavnost vknjižbe hipoteke - obrazložitev sodbe sodišča druge stopnje
Namen izbrisne tožbe iz prvega odstavka 243. člena ZZK-1 je odprava posledic materialnopravno neveljavne vknjižbe. Do materialnopravno neveljavne vknjižbe pa lahko pride tudi v posledici poslovnega razpolaganja subjekta, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik nepremičnine, pa lastninska pravica od (predhodnega) lastnika nanj nikoli ni bila prenesena, in sicer v primeru, če pridobitelj (tretji), ki je pravico pridobil od nelastnika, ni pošten.
Položaj v primeru vknjižbe slabovernega pridobitelja v posledici neobstoja razpolagalnega upravičenja odsvojitelja je podoben položaju, ko je vknjižba dovoljena na podlagi neveljavnega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je bilo izstavljeno na podlagi nične pogodbe, sklenjene med izbrisnim upravičencem kot odsvojiteljem in izbrisnim zavezancem kot pridobiteljem (1. točka drugega odstavka 243. člena ZZK-1). V obeh primerih gre za razpolaganje na pravno poslovni podlagi, ki je materialnopravno neveljavno že takrat, ko je bila vknjižba dovoljena in opravljena. Razlika med obema položajema je le v tem, da gre pri prvem položaju za posle nelastnika, pri drugem položaju pa za posle lastnika. Pri drugem položaju je zemljiškoknjižno dovolilo neveljavno zaradi kavzalnega razmerja z ničnim zavezovalnim pravnim poslom, zato ne povzroči nobenih pravnih učinkov. Z njegovo izročitvijo pridobitelj ne pridobi pričakovane stvarne pravice in z vknjižbo pravice v njegovo korist ne postane resnični lastnik ali imetnik izvedene stvarne pravice. Pri prvem položaju pa s pravico razpolaga nekdo, ki ni lastnik in s pravico sploh ne more razpolagati, zato takšno razpolaganje nima nobenih učinkov na pravico, ki je predmet razpolaganja. Za pridobitev lastninske ali izvedene pravice od nelastnika na podlagi pravnega posla mora biti ob upoštevanju načela zaupanja v zemljiško knjigo izpolnjena predpostavka poštenosti dobrovernosti pridobitelja, ki zaupa, da je tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, resnični lastnik, in ne ve, da vknjiženi lastnik ni resnični lastnik nepremičnine. V obeh navedenih primerih je rezultat poslovanja enak, to je, da je razpolaganje materialnopravno neveljavno. Slednje v obeh primerih utemeljuje pravno varstvo resničnega lastnika z izbrisno tožno po prvem odstavku 243. člena ZZK-1 zaradi materialnopravno neveljavne vknjižbe.
OZ člen 5, 5/1, 333, 333/1. SPZ člen 215, 215/1, 215/2. ZZK-1 člen 14, 14/4.
stvarna služnost - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - trajno dolžniško razmerje - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - izjava o odpovedi - načelo vestnosti in poštenja - načelo venire contra factum proprium - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji - ločeno mnenje - pritrdilno ločeno mnenje
Vse udeležence pravnih razmerij zavezujejo temeljna pravna načela, med drugimi načelo poštenega izvrševanja pravic, ki vključuje prepoved ravnanja v nasprotju z opravljenim (venire contra factum proprium).
Načelo poštenega izvrševanja pravic in obveznosti, zaobseženo na področju obligacijskega prava v načelu vestnosti in poštenja (5. člen OZ), ki je imanentna omejitev svobode ravnanja na področju sklepanja obligacijskih razmerij ter pri izvrševanju pravic in obveznosti iz teh razmerij, zavezuje in pooblašča sodišče, da pravna pravila razlaga z ozirom nanj.
Kadar izjava o odpovedi, ki bi lahko sprožila svojevoljno prenehanje pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti, z vidika načela poštenega izvrševanja pravic ni sprejemljiva, kot je to v obravnavanem primeru, izjavi o odpovedi ni mogoče priznati učinkov, ki jih ureja 333. člena OZ.
Sklicevati se na domnevno pravico, kadarkoli z izjavo o odpovedi služnostne pogodbe sprožiti njeno prenehanje, je nasprotujoče predhodnemu soglasju prvotne služnostne upravičenke k pogodbeni ustanovitvi stvarne služnosti "za dobo funkcioniranja poslovno parkirne garažne hiše" v svojo korist in v korist pravnih naslednikov; kar vse je bilo v okoliščinah primera izjemnega pomena za nadaljnji potek dogodkov v zvezi z izgradnjo in obratovanjem poslovno parkirne garažne hiše, pa tudi v zvezi s pogoji za prodajo gospodujočih nepremičnin s strani prvotne služnostne upravičenke po vknjižbi stvarne služnosti.
dopuščena revizija - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - zakonita predkupna pravica - veljavnost pogodbe - predhodno vprašanje - soglasje upravne enote - zavrnitev revizije
Soglasje pristojne upravne enote je po posebni ureditvi v 22. členu ZKZ dodaten pogoj k predpostavkam za veljaven nastanek zavezovalnega pravnega posla (19. člen OZ). Zato ga sodišče ob odločanju o zahtevku za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne more nadomestiti tako, da bi o tem odločalo kot o predhodnem vprašanju, tudi če gre za darilno pogodbo. Vrhovno sodišče se tako strinja z materialnopravno presojo sodišča druge stopnje, da bi tožnik za uspešno uveljavitev tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis na spornem kmetijskem zemljišču sodišču moral predložiti odločbo pristojne upravne enote o odobritvi pravnega posla oziroma odločbo, da odobritev ni potrebna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00081828
ZGJS člen 76. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - prenehanje pravice do uporabe - odločba organa - plačilo odškodnine - odvzem nepremičnine iz posesti - splošna raba - ugoditev predlogu za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali bi se višje sodišče (sploh ob zaključku, da bi sporna ... načeloma lahko bila predmet lastninjenja po Zakonu o gospodarskih javnih službah - ZGJS) moralo vsebinsko opredeliti do pogojev za lastninjenje na podlagi 76. člena ZGJS in do navedb tožeče stranke v zvezi z izpolnjenostjo teh pogojev, podanih v pritožbenem postopku?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00078796
URS člen 23. ZIZ člen 168, 168/3, 168/5, 168/6. SPZ člen 41. ZD člen 132, 214. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 40/1-6, 46, 46/1, 148, 148/1. ZPP člen 205, 205/2.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnino - vknjižba lastninske pravice - vknjižba lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - vknjižba lastninske pravice na dediče - oporočno dedovanje - izvenknjižna pridobitev lastninske pravice - derivativna (izvedena) pridobitev - dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - razlaga zakonske določbe - ustavnoskladna razlaga zakona - zmotna uporaba materialnega prava - prekinitev izvršilnega postopka - ugoditev reviziji
V okoliščinah konkretnega primera bo smoter, ki bi ga upnik zasledoval s tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ (tj. pridobiti listino, primerno za vknjižbo lastninske pravice) izpolnjen v okviru odprtega zapuščinskega postopka. V njem bo namreč zapuščinsko sodišče izdalo sklep o dedovanju, ki bo po pravnomočnosti v skladu s 6. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 listina, primerna za vknjižbo lastninske pravice dedinje in dolžnice. Prav zaradi istega končnega rezultata – možnosti vknjižbe dolžničine lastninske pravice – je treba po presoji Vrhovnega sodišča zapuščinski postopek šteti kot postopek v smislu petega odstavka 168. člena ZIZ, z istim učinkom na obravnavani izvršilni postopek iz šestega odstavka 168. člena ZIZ, tj. njegovo prekinitvijo. Takšna razlaga je ustavnoskladna, saj varuje upnikovo pravico do učinkovitega sodnega varstva iz 23. člena Ustave, katere sestavni del je tudi varstvo upnikove pravice do učinkovite izvršbe oziroma varstvo upnikovega položaja v izvršilnem postopku (v konkretnem primeru pred zavrženjem predloga).
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 42, 99.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - vznemirjanje lastninske pravice - priposestvovanje služnosti - solastnina - prenehanje vznemirjanja - primeren rok
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o vprašanju, ali predstavlja toženkina uporaba vodovodne in električne napeljave, ki poteka čez parceli v lasti tožnika, vznemirjanje njegove lastninske pravice po prvem odstavku 99. člena SPZ, ob upoštevanju dejstva, da je vse napeljave predhodno zgradila mati pravdnih strank, tožnik pa je postal lastnik teh parcel šele kasneje?
Ali predstavlja rok 15 dni, kot ga je toženki postavilo sodišče za prenehanje vznemirjanja tožnika, primeren rok glede na obseg del in dovoljenja, ki so potrebna za zagotovitev in izgradnjo nove vodovodne napeljave?
razmerja med etažnimi lastniki - upravljanje skupnih delov nepremičnine - obveznosti etažnega lastnika - oddajanje skupnih delov v najem - obveščanje etažnih lastnikov - zožujoča razlaga - zmotna uporaba materialnega prava - stopničasta tožba - ugoditev reviziji
Določbo šestega odstavka 121. člena SPZ je glede na obrazloženo treba razlagati tako, da obveznost informiranja glede vsebin, ki so potrebne za upravljanje skupnih delov, obstoji, ne glede ali se z zornega kota naslovnika te obveznosti (etažnega lastnika) navezuje na njegove dolžnosti, urejene v 121. in 122. členu SPZ, ali na obveznosti, ki izhajajo iz značilnosti zakonsko urejene vsebine etažne lastnine kot solastnine skupnih delov.
Kadar etažni lastnik odda del skupnega dela v najem brez soglasja ostalih etažnih lastnikov, čeprav je njihovo vnaprejšnje soglasje za pogodbo take vsebine obvezno, mora etažni lastnik, ki je sklenil najemno pogodbo, na podlagi šestega odstavka 121. člena SPZ omogočiti vpogled drugim etažnim lastnikom v to pogodbo.