ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016949
ZPP člen 367a, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci – odgovorna oseba - pasivna legitimacija - pripadajoče zemljišče - denacionalizacija
Odgovor na zastavljeno vprašanje v predlogu glede na ugotovljeno dejansko stanje ne more dati relevantnega odgovora za odločanje v obravnavani zadevi. Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato predlagateljica z dopuščeno revizijo v tem delu ne bi mogla uspeti.
dopuščena revizija - obnova postopka - nove dejstva in novi dokazi - dokazno breme - možnost predložitev dokazov v postopku - procesna skrbnost - ugotovitev služnostne pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja procesne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o nedovoljenosti predloga za obnovo postopka v smislu drugega odstavka 395. člena ZPP.
SPZ člen 99. ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - občina - javno dobro - cesta - vznemirjanje lastninske pravice na javnem dobru
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali občini kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ.
OZ člen 22, 507, 508, 512, 513. SPZ člen 66, 66/3. ZUreP-1 člen 85, 87.
dopuščena revizija - zakonita predkupna pravica – solastna nepremičnina - predkupna pravica solastnika - predkupna pravica občine - kršitev predkupne pravice - uveljavljanje predkupne pravice - ponudba - razveljavitev pogodbe
Določba 507. člena OZ predvideva dve obveznosti lastnika stvari, ki ju je ob nameravani prodaji dolžan izpolniti nasproti predkupnemu upravičencu, in sicer: (1) dolžnost obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji stvari ter (2) dolžnost predkupnemu upravičencu ponuditi, da stvar pod enakimi pogoji kupi on.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016929
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 28, 28/4. SPZ člen 43, 43/2.
dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – dobra vera - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Okoliščina, da je tožnica vedela, da ni vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine, ni odločilna za ugotovitev tožničine dobrovernosti ali nedobrovernosti, saj dobroverna posest ni trajala dovolj dolgo za priposestvovanje v času veljave ZTLR (20 let) in v času veljave SPZ (10 let).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016926
SPZ člen 95, 96. OZ člen 198. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena uporaba stanovanja – dobra vera - uporabnina – stvarnopravne reparacije – odstop od sodne prakse zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnika neutemeljeno zatrjujeta odstop od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri dobra vera ni predpostavka pravice do uporabnine, pač pa je pri kondikcijskih in verzijskih zahtevkih dobra vera pomembna le v zvezi z zamudnim obrestovanjem in z vračanjem plodov.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016933
ZSKZ člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016846
ODZ paragraf 974. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prekarij - raba nepremičnine v skupni lastnini - pravni naslov za uporabo nepremičnine - preklic možnosti rabe
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju pravnega naslova tožencev za bivanje v pritličnih prostorih sporne nepremičnine.
zastavna pravica na nepremičnini - notarska hipoteka - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje zastavitelja - popravek notarskega zapisa
Drži stališče revidentke, da soglasje zastavitelja, vsebovano v notarskem zapisu iz 142. člena SPZ, nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo iz 23. člena SPZ, vendar navedeno ne pomeni, da notar sam lahko enostransko nadomesti pomanjkljiv razpolagalni pravni posel zastavitelja. Zakon o notariatu v sedmem odstavku 43. člena sicer dopušča možnost kasnejše dopolnitve, poprave ali spremembe prvotnega notarskega zapisa, vendar hkrati določa, da se to lahko izvrši le z drugim (torej novim) notarskim zapisom. To pomeni, da morajo biti tudi pri popravku notarskega zapisa prisotne stranke, katerih udeležba je bila obvezna pri sestavi prvega zapisa, ter da morajo nov notarski zapis tudi podpisati (prvi odstavek 41. člena ZN). V konkretnem primeru bi morala pri sestavi popravka notarskega zapisa z dne 2. 6. 2009 sodelovati tožena stranka kot zastavitelj.
ZTel-1 člen 54, 54/3, 155. ZEkom člen 77, 78, 80, 164, 166. ZSZ člen 28, 105. SPZ člen 226, 234, 234/2, 246, 246/1, 271, 271/2. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 198. ZOR člen 219.
dopuščena revizija - stvarna služnost pridobitev stvarne služnosti – pravni posel - služnost v javnem interesu - objekti javne infrastrukture - televizijski oddajnik – prekoračena uporaba nepremičnine - neupravičena pridobitev – najemnina – renta - višina pridobljene koristi - stavbna pravica
Upravičenja tožene stranke so nastala na podlagi inominantnega pogodbenega razmerja z učinki neprave stvarne služnosti, opredeljenimi v zakonu, brez vpisa v zemljiško knjigo kot pogoja za njen nastanek. Ker je bila torej služnost pridobljena na podlagi pravnega posla, pa je za rešitev pravno odločilnega vprašanja - ali je smela tožena stranka brez soglasja tožečih strank namestiti dodatno antensko napravo oziroma omrežje na postavljeni stolp, in to celo v korist tretje osebe, treba razjasniti vsebino samega dogovora.
Revidentka ima prav, ko opozarja, da se višina pridobljene koristi ne more odražati kar v zneskih mesečno prejemane najemnine (rente). V spornem primeru ne gre za z zakonom vzpostavljeno stavbno pravico, temveč za služnostno pravico tožene stranke, ki je prekoračila dogovorjene meje uporabe zemljišča tožečih strank. V takšnih primerih pa ni ustrezna odmera letne oziroma celo mesečne rente, temveč priznanje denarne odmene. Ugotovljena renta za uporabo zemljišča za namene mobilne telefonije kot dodatno nameščenega sistema na že obstoječem antenskem stolpu, dosežena s prekoračeno uporabo zemljišča tožečih strank, v korist tožene stranke, torej ne predstavlja ustrezne podlage za plačilo dosežene koristi tožečim strankam, zaradi uporabe tuje stvari v svojo korist, na podlagi določb 219. člena ZOR oziroma 198. člena OZ.
dopuščena revizija - vzpostavitev prejšnjega stanja - odstranitev vira škodne nevarnosti - pasivna stvarna legitimacija - razmejitev odgovornosti med lokalno skupnostjo in državo - odvodnjavanje - rok za vzpostavitev prejšnjega stanja – paricijski rok - dolžnika paricijskega roka
Za vprašanje obstoja pasivne (stvarne) legitimacije je bistveno, kdo ima oblast nad virom nevarnosti. Vendar pa zgolj to ni dovolj. V pravdnem postopku se namreč lahko zahteva le izvršitev tistih ukrepov, ki so v dispoziciji odgovorne osebe. Pasivno legitimiran je torej tisti, ki ima oblast nad virom nevarnosti, ki mu omogoča izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev nastanka škode.
Sodišči nižjih stopenj sta spregledali pomembno dejstvo, ki je v konkretni zadevi tudi izhodišče za presojo, ali je tožnik kljub sicer redki in kratkotrajni uporabi nepremičnine tožencev lahko priposestvoval stvarno služnost. Nepremičnino, katere lastnik je sedaj tožnik, je namreč očetu tožnika po navedbah tožnika skupaj s trajno uporabo sporne poti prodal prav prvi toženec. Že med strankama kupoprodajne pogodbe (očetom tožnika in tožencem) se je torej izvrševal dogovor o uporabi poti, nadalje pa je po lastnih trditvah takšen dogovor nasproti toženi stranki izvrševal tudi tožnik. Vsaka uporaba poti v okviru obsega dogovorjene služnosti pomeni njeno izvrševanje, zato utemeljevanje zavrnitve zahtevka z nizko frekventnostjo uporabe sporne poti, ni pravilno.
Za prenehanje služnosti s „priposestvovanjem prostosti“ je odločilen voljni, subjektivni element, ki se pri lastniku gospodujoče stvari kaže v njegovem ravnanju, to je neizvrševanju služnosti zaradi prepovedi lastnika služeče stvari. Vsaka ponovna izvršitev služnosti prekine proces osvoboditve služnosti. Izvršitev je lahko dejanska ali pravna in pomeni ravnanje v nasprotju z ravnanjem lastnika služeče stvari, ki se izvrševanju pravice upira; pomeni neupoštevanje njegove prepovedi po neizvrševanju pravice, pri čemer pa izhodišče za presojo oziroma merilo za to, ali je bila pravica uveljavljena in izvršena, ne more biti (zgolj) končni uspeh izvršitve oziroma uveljavitve pravice. Če lastnik gospodujoče stvari svojo pravico uveljavlja na neprimeren, neustrezen način, to še ne pomeni, da služnosti ne izvršuje. Dejstvo, da toženec morda ni ubral najuspešnejše pravne poti za varstvo pravice, katere izvrševanje mu tožnik preprečuje, zato ne pomeni, da je opustil izvrševanje svoje pravice. Zato je ustrezna oblika pravnega varstva, ki prekine proces osvoboditve služnosti, lahko tudi ugotovitvena tožba po 218. členu SPZ (prej 56. člen ZTLR).
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - rei vindicatio – varstvo lastninske pravice na delu stvari – varstvo solastnine - izročitev ključev – zmotna uporaba materialnega prava
Ustavno skladna razlaga določbe 100. člena SPZ po oceni Vrhovnega sodišča narekuje sklep, da bi bilo solastniku mogoče odreči lastninsko pravno varstvo le takrat, ko bi z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen URS) in nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Do tega lahko pride predvsem, ko gre za solastnino stanovanja ali enodružinske hiše (primerjaj z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. 195/2003 in odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-60/00), pa tudi v takšnem primeru lastninskega varstva ni mogoče omejiti, če solastnik zaradi okoliščin primera ne bi imel drugih možnosti za varstvo svojih solastninskih upravičenj (glej odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 1128/2008).
ZPP člen 339, 339/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 66, 66/1, 66/2.
dopuščena revizija – lastninska pravica več oseb – solastnina – upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe prvega in drugega odstavka 66. člena SPZ v zvezi z upravičenji pravdnih strank kot solastnikov nepremičnine, sestavljene iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba.
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana (1999) člen 2, 2-15.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - izbrisna tožba - lastninjenje športnih objektov – nepremičnine v družbeni lastnini - športno društvo - upravljanje društev - objekt občinskega pomena
ZSpoje edina pravna podlaga za lastninjenje vseh športnih objektov, zgrajenih na nepremičninah v družbeni lastnini.
dopuščena revizija – stvarna služnost – služnost v javno korist - priposestvovanje stvarne služnosti
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v primeru, ko je priposestvovanje služnosti v javno korist začelo teči pred uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora in Energetskega zakona, vendar se do uveljavitve teh zakonov ni izteklo, služnost v javno korist mogoče pridobiti le na podlagi pravnega posla in odločbe upravnega organa, ali jo je mogoče tudi priposestvovati?