nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča – pritožba - prehod terjatve na dediča – ugovor – novo izvršilno sredstvo
Res je, da pritožba pritožnika vsebuje tudi navedbe, ki kažejo na njegovo upiranje obstoju materialnopravnega nasledstva na njegovi strani, ob dejstvu, da dedič odgovarja za dolgove zapustnika v okviru vrednosti podedovanega premoženja. Dedič umrlega dolžnika (ki se sicer s procesnega vidika vstopa v postopek ne more protiviti) pa ima res v skladu z obstoječo sodno prakso, tudi prakso Ustavnega sodišča, pravico, da ugovarja prevzemu obveznosti prejšnjega dolžnika nasproti upniku v tekoči izvršbi, kar zagotovi s tem, da se novemu dolžniku vroči sklep o izvršbi in da možnost ugovora. Ker v danem primeru navedena pritožba očitno vsebuje že tudi ugovarjanje novega dolžnika obstoju upnikove terjatve nasproti njemu, je treba te njegove navedbe obravnavati kot ugovorne navedbe in o teh bo moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom, s katerim bo odločilo o usodi tega ugovora, z izčrpno utemeljitvijo, pri čemer pa je bistveno, da bo s tem nato dana novemu dolžniku možnost pravnega sredstva zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje. V danem primeru pa bo itak moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi še o ugovoru novega dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
kreditna pogodba – potrošniški kredit – razveza pogodbe – odstop od pogodbe – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Dajalec kredita mora pred izjavo, da razdira pogodbo, potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni, kar v skladu s prejemno teorijo pomeni od takrat, ko kreditojemalec – potrošnik od kreditodajalca prejme navedeno izjavo.
Obseg mnenja ni merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima na voljo, kompleksnosti in vrste zahteve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela.
obrazloženost ugovora – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravno pomembna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, omejen na navajanje tistih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. čl. ZIZ.
Uporaba določb o fikciji vročitve je upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje.
Če zamudna sodba ne vsebuje nobene ugotovitve glede vročitve tožbe, pritožbeno sodišče zaključka o pravilnosti vročitve tožbe ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
ZOR člen 195, 195/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
denarna renta – izgubljen zaslužek – nezmožnost za delo – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Oškodovancu pripada odškodnina v primeru premoženjskega prikrajšanja, do katerega pride zaradi njegove popolne ali delne nezmožnosti za delo.
Če prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi ni pojasnilo razlogov svoje odločitve, sodbe v tem delu ni moč preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Za odločitev o tožnikovi delazmožnosti ni bistveno, ali je bil premeščen na ustrezno delovno mesto v skladu z odločbo ZPIZ, kajti začasna nezmožnost za delo se presoja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti in omejitev iz dokončne odločbe ZPIZ ne glede na to, ali je dokončna odločba dejansko realizirana.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Pri presoji, ali gre nevarno dejavnost v konkretnem primeru, ko se je tožnica poškodovala pri vojaškem urjenju, ki se je opravljalo na vadbeni oviri na specifičnem terenu v dežju in burji, kar je terjalo od vseh večjo angažiranost in pazljivost pri izvedbi vaje v popolni vojaški opremi, je treba uporabiti drugačen kriterij kot pri ocenjevanju podobnih aktivnosti v vsakdanjem življenju.
ZPP člen 78, 79, 86, 86/1, 87, 87/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 33, 34, 35, 515.
pooblaščenec – zakoniti zastopnik družbe - ustanovitelj družbe - prokurist - postulacijska sposobnost - državni pravniški izpit
Lastnik oziroma ustanovitelj ni zastopnik družbe.
Ker prokurist kljub danemu opozorilu ob vložitvi obravnavane pritožbe ni zatrjeval oziroma dokazal zahtevane kvalifikacije, to je, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Prokurist je namreč pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, zato tudi zanj veljajo določbe tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
fiksni rok – podaljšanje roka – znižanje plačila – obligacija rezultata – pogodbena volja strank
Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče tožeče stranke, da je po izteku roka izpolnila obveznosti (v delu, v katerem niso bile izpolnjene že prej). Tožena stranka pa je to izpolnitev sprejela. To pa še ne pomeni, da je šlo za podaljšanje fiksnega roka in pridobitev pravice do izplačila dodatnih 40.000,00 EUR. Po pogodbi je bila namreč tožeča stranka ''stimulirana'' za izpolnitev do 12. 04. 2005 z boljšim plačilom. Ker pa do tega roka ni uspela izpolniti obveznosti v celoti, ni bila prosta nadaljnje izpolnitve, pač pa je bila dolžna izpolnitev vseeno opraviti za zmanjšano plačilo. Takšna je bila jasno izražena pogodbena volja strank in sodišče ne vidi razloga, da je ne bi upoštevalo.
vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - protipraven poseg v zemljišče
Toženkina dejanja pomenijo protipraven poseg v tožnikovo lastninsko pravico, zato se je v bodoče dolžna vzdržati takšnih dejanj in na spornem zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje.
izvršilni stroški – zahteva upnika za povrnitev stroškov
Niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče nima zakonskih pooblastil, da bi zaradi socialnih razlogov na strani dolžnika lahko štelo za umaknjeno zahtevo upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - dodatek za posebna znanja in veščine - dodatek za posebno nevarne naloge - akt o sistemizaciji
Ker tožena stranka ni sprejela ustreznih podzakonskih aktov in ker v aktu o sistemizaciji za tožnikovo delovno mesto ni predvidela dodatkov za posebna znanja in veščine ter posebno nevarne naloge, ne obstoji pravna podlaga, da bi bil tožnik (vojak) do vtoževanih dodatkov iz tega naslova upravičen.
SZ-1 člen 176, 176/1, 177, 178, 178/2, 178/4, 178/5. SPZ člen 66. SZ člen 125.
predkupna pravica najemnika stanovanja - kršitev predkupne pravice – tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe s tretjim in sklenitev pogodbe z njim
Toženci so sklenili kupoprodajno pogodbo v nasprotju s prisilnimi predpisi zaradi kršitve zakonite predkupne pravice, ki jo ima tožnica na stanovanju. Predkupne pravice ni mogoče pogojevati z etažno lastnino. Če etažna lastnina ni vzpostavljena, za uveljavljanje predkupne pravice na stanovanju zadostuje njegova dovolj določna opredelitev. Tožnica ima predkupno upravičenje v obsegu, kot izhaja iz najemne pogodbe, sklenjene s prvo toženko.
OZ člen 12. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203.
blagovni promet - uzance - reklamacija računov
Splošne uzance za blagovni promet se uporabljajo kljub temu, da se stranki nista izrecno dogovorili za njihovo uporabo, a le tista pravila, ki urejajo vprašanja, ki jih OZ ne ureja. Med pravila, ki jih OZ konkretneje ne ureja, spada tudi v konkretnem primeru uporabljen 203. člen Uzanc. Čeprav torej pravdni stranki nista imeli sklenjene pisne prodajne pogodbe, niti se za uporabo Uzanc nista posebej ustno dogovorili, je sodišče prve stopnje pri svojem odločanju, 203. člen Uzanc smelo uporabiti.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - uporaba tuje stvari
Dejstva, da toženi stranki ne želita prispevati k stroškom vzdrževanja nepremičnine, čiščenja in ne plačujeta uporabnine, še ne pomenijo nastanka večje škode (oziroma težko nadomestljive škode), saj bo tožeča stranka lahko zahtevala povrnitev teh stroškov in tudi plačilo uporabnine, če bodo dokazani elementi uporabe tuje stvari.
Stiki na domu nasprotnega udeleženca otroku niso v korist. Tudi z življenjskega vidika si ni mogoče predstavljati, kako bi lahko, zlasti dalj časa trajajoči stiki med materjo in otrokom, potekali na domu nasprotnega udeleženca. Dom matere, kjer lahko potekajo stiki z otrokom, je primeren prostor za izvajanje stikov.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze z zadostno stopnjo prepričanja, ker je izvedenec medicinske stroke možnost nastanka lahkih telesnih poškodb v takšnih okoliščinah zgolj dopustil. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno štelo, da se element vzročne zveze v pravdnem postopku ugotavlja s stopnjo gotovosti. Sodišče v pravdnem postopku odloča (zgolj) s stopnjo prepričanja (ko o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek), element vzročne zveze pa ugotavlja s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične. To pomeni, da morajo biti razlogi, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju.
ZDR člen 6, 6/6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. Kolektivna pogodba grafične dejavnosti člen 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - kriteriji za izbiro - diskriminacija
Tožena stranka je združevala posamezne faze dela, tako da so pomožna dela opravljali delavci, ki so bili usposobljeni tudi za bolj zapletene operacije, za te operacije pa tožnik ni bil usposobljen. Iz tega razloga tožnika ni bilo mogoče primerjati z delavci, ki so zaposlitev obdržali, in je utemeljeno prejel redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.