sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve – izvedba dokazov – zaslišanje
Ker pritožnica v pritožbi zatrjuje, da naj bi se njena hči celo prekomerno prehranjevala, kar je v nasprotju z zapisano izjavo, obenem pa pritožnica do sedaj ni bila zaslišana, je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče namreč lahko zasliši ne le izvedenca, temveč tudi najbližjo osebo, med katere spada tudi mati. Le na ta način izveden dokaz je v situaciji, kakršna je predmetna, lahko procesno upošteven oziroma ima potrebno dokazno moč.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – TRANSPORTNO PRAVO
VSL0061559
OZ člen 131, 892, 904, 905, 907.
pogodba o letalskem prenosu – posrednik – posredniška pogodba o potovanju – potrdilo o storitvi – izbira letalskega prevoznika – profesionalna skrbnost
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala biti na računu navedena tudi lastnost posrednika. Takšna zahteva velja po drugem odstavku 905. člena OZ le za potrdilo o potovanju, ki ga mora v skladu s prvim odstavkom istega člena izdati posrednik, kadar s posredniško pogodbo prevzame obveznost, da bo sklenil pogodbo o organiziranju potovanja; v nasprotnem primeru se šteje posrednik za organizatorja potovanja. Ker torej ta pravna posledica ne velja tudi za primere, ko se posredniška pogodba o potovanju nanaša samo na sklenitev pogodbe o kakšni posebni storitvi, je sodišče prve stopnje toženkino odškodninsko odgovornost zmotno presojalo po pravilih, ki so v 892. členu OZ predpisana za odgovornost organizatorja potovanja, če je posamezne storitve zaupal tretjim osebam.
ODZ člen 1500. SPZ člen 9, 44, 44/2. ZodvT člen 41, 41/1.
priposestvovanje služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - ugotovitev obstoja služnostne pravice - negativni publicitetni učinek
Bistveno in pravno odločilno je namreč toženkino vedenje v času ob nakupu nepremičnine. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da toženki ni moč očitati, ob nespornem dejstvu nevknjižene stvarne pravice (zatrjevane služnosti), neskrbnega ravnanja ob nakupu nepremičnine. Ker v naravi zatrjevana pot ni bila vidna, razen do razpadajočega gospodarskega poslopja in njene hiše, kot je že zgoraj navedeno, ji ni moč naložiti večje raziskovalne dolžnosti, pri čemer tožnica v postopku ni zatrjevala, da bi toženka že pred oziroma ob nakupu vedela oziroma na kakršenkoli drug način morala vedeti za obstoj zatrjevane služnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0021168
ODZ paragraf 1500. SPZ člen 9, 10, 44, 44, 44/2. ZOdvT člen 41. ZPP člen 12, 154, 154/1, 286, 338, 338/1, 339, 339/2, 350. ZZK člen 5, 5, 5/4, 8. ZZK-1 člen 6, 6/2.
služnostna pravica - priposestvovanje služnosti - priposestvovanje služnostne pravice - služnostna pravica hoje in vožnje - stvarna pravica - nevknjižena stvarna pravica - zakonsko domnevana dobra vera - ugotovitev obstoja služnostne pravice - negativni publicitetni učinek
Bistveno in pravno odločilno je namreč toženkino vedenje v času ob nakupu nepremičnine. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da toženki ni moč očitati, ob nespornem dejstvu nevknjižene stvarne pravice (zatrjevane služnosti), neskrbnega ravnanja ob nakupu nepremičnine. Ker v naravi zatrjevana pot ni bila vidna, razen do razpadajočega gospodarskega poslopja in njene hiše, kot je že zgoraj navedeno, ji ni moč naložiti večje raziskovalne dolžnosti, pri čemer tožnica v postopku ni zatrjevala, da bi toženka že pred oziroma ob nakupu vedela oziroma na kakršenkoli drug način morala vedeti za obstoj zatrjevane služnosti.
Tožeča stranka bi morala ponuditi trditve in dokaze o sklenitvi pogodbenega razmerja med pravdnima strankama. Tožeča stranka razen računa, ki je po svoji naravi enostranska listina izdajatelja računa, ni ponudila nobenega dokaza o sklenitvi pogodbe v smislu soglasja volj obeh pogodbenih strank glede bistvenih sestavin pogodbe.
pravica do zdravega življenjskega okolja – negativne posledice hrupa - sukcesivna škoda – zastaranje odškodninske terjatve – začetek nastajanja sukcesivne škode – pravdni stroški
Ugovor zastaranja je materialnopravni ugovor in uveljavljanje samega ugovora ni omejeno z določbo 286. člena ZPP. Vendar pa je potrebno dejstva, ki so v konkretnem primeru relevantna za presojo tovrstnega ugovora navesti pravočasno torej v skladu s 286. členom ZPP.
ZPP člen 44, 44/3, 105a, 105a/2, 105a/3. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/2, 31.
sodna taksa za tožbo – domneva umika tožbe – vrednost spornega predmeta – sodna določitev vrednosti predmeta postopka – predhodni preizkus tožbe
Neplačilo sodne takse je formalna pomanjkljivost, ki sama po sebi ne preprečuje meritornega obravnavanja, ampak je obligatorna sestavina vloge po volji zakonodajalca, ki je namenjena zagotovitvi večje ekonomičnosti in racionalnosti postopka. Če sodišče pomanjkljivost spregleda in začne vlogo meritorno obravnavati, domneva umika vloge ne pride več v poštev.
Plačilo sodne takse je del formalnega preizkusa tožbe v predhodnem postopku, zato sodna določitev vrednosti predmeta postopka po 31. členu ZST-1 pride v poštev le v predhodnem postopku. Sodišče ima torej pravico korigirati vrednost tožbenega zahtevka le do faze obravnavanja glavne stvari, četudi se kasneje pojavi dvom v pravilno vrednost spornega predmeta.
Bistvena za odločitev o obstoju ustnega dogovora o povračilu vlaganj je presoja pomena izostalega dogovora o obveznosti plačila DDV. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za bistveno sestavino dogovora, odsotnost soglasja o njej pa povzroči nesklenitev celotnega dogovora. Predmet dogovora je bila namreč opredelitev vlaganj tožene stranke in obveznosti tožeče stranke k njihovi povrnitvi oz. delu le-teh, t.j. izpolnitveno ravnanje, ki bi se ga tožena stranka z dogovorom zavezala storiti. Višina obveznosti plačila gotovo predstavlja ključen element pri podanju soglasja k sporazumu, dogovor o plačilu davka na dodano vrednost pa na višino obveznosti tožeče stranke pomembno in znatno vpliva (20 % plačila).
ZIZ člen 266. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 411. ZS člen 101, 101/2, 101/2-5. ZZZDR člen 10, 10a, 10a/1.
začasna odredba - stvarna pristojnost - redno sodišče - neuvedenost postopka o glavni stvari - specializirano sodišče - spor o pristojnosti
Po mnenju višjega sodišča je treba upoštevati tudi v danem primeru pomen in težo določb člena 266 ZIZ, ki določa pristojnost okrajnega sodišča za odločanje o začasnih odredbah, kadar ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek. To je splošna določba, ki velja praviloma za vse primere, razen v kolikor ni to z zakonom izrecno izključeno, ker pač posebni zakon napotuje na drugo stvarno pristojnost. Izvršilno sodišče je torej praviloma vselej pristojno glede odločanja o tem ukrepu zavarovanja, v kolikor matični postopek o odločanju o glavni stvari še ni uveden. Na določbe o stvarni pristojnosti morajo sodišča vedno paziti, stvarna pristojnost sodišče je tudi točno določena in razmejena s predpisi in tega v posameznem primeru brez dane podlage ni mogoče nedopustno širiti. Kakršnokoli sklicevanje na analogno uporabo določb 5. točke drugega odstavka 101. člena ZS tako po mnenju višjega sodišča ne pride v poštev, saj je očitno po volji zakonodajalca iz učinkovanja določb člena 266 ZIZ izrecno izvzeto le odločanje o predlogih za izdajo začasnih odredb, vloženih pred začetkom spora, v gospodarskih sporih in sporih v zvezi z intelektualno lastnino.
Čeprav je področje družinskega prava posebej varovano in ureditveno strnjeno tako s procesnega kot materialnopravnega vidika, pa v pristojnostnih določbah ZS ni posebej navedeno in obravnavano, prav tako pa po mnenju višjega sodišča na drugačno ureditev v zvezi z odločanjem o predlogih za izdajo začasne odredbe pred uvedbo postopka ni mogoče sklepati, izhajajoč iz določb prvega odstavka člena 10.a ZZZDR. Ta res določa stvarno pristojnost okrožnih sodišč na prvi stopnji za odločanje o zadevah iz tega zakona, za katere so pristojna sodišča, bodisi, da ta odločajo v pravdnem ali nepravdnem postopku. Vendar pa se to utemeljeno razume kot odločanje o glavni stvari, sicer pa je po mnenju višjega sodišča ta določba preveč splošna, da bi bilo mogoče iz nje sklepati tudi na neučinkovanje določb člena 266 ZIZ kot splošne določbe. Predlagajoče sodišče sicer omenja, da okrožna sodišča odločajo po pravilih zavarovanja iz določb ZIZ tudi kadar je o predlagani začasni odredbi sprožen pravdni ali kakšen drug postopek, s čimer nekako nakazuje da ni bilo potrebe, da bi v členu 10.a ZZZDR bilo posebej omenjeno tudi obravnavanje sodišča po pravilih izvršilnega postopka. Vendar pa ni mogoče spregledati, da pri odločanju o začasnih odredbah znotraj odprtega postopka o glavni stvari na uporabo določb izvršilnega postopka napotuje člen 411 ZPP.
Vprašanje ali je tožeča stranka zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede materialnopravnih predpostavk za vložitev predmetne tožbe je predmet vsebinskega odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka, ne pa dopustnosti postopka. S tem vprašanjem se bo sodišče prve stopnje ukvarjalo pri vsebinski presoji obravnavane zadeve. Tožeča stranka je kot družbenik družbe K-T d.o.o. vložila družbeniško tožbo, kar je na podlagi 503. člena ZGD-1 dopustno.
ZVPSBNO člen 4, 16, 16/1, 16/2, 19, 19/1. OZ člen 299, 299/1.
odškodninska odgovornost države – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke za odškodninsko tožbo po ZVPSBNO – odmera denarne odškodnine
Če je predsednik sodišča v zvezi z vloženo nadzorstveno pritožbo poslal stranki obvestilo po 4. odstavku 16. člena ZVPSBNO, je izpolnjen pogoj ugoditve nadzorstveni pritožbi po 1. odstavku 15. člena ZVPSBNO.
Uredba Sveta (EGS) št. 1408/71 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti člen 22. ZZVZZ člen 1, 1/3, 13, 13/2, 13/2-1, 23. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 135, 224, 225.
povračilo stroškov zdravljenja v tujini - bolnišnično zdravljenje - izčrpane možnosti zdravljenja
Ker pri tožnici niso bile izčrpane možnosti zdravljenja v Sloveniji, saj bi šlo v Sloveniji za povsem enakovrstno zdravljenje, kot ga je prejela v tujini, ni upravičena do povračila stroškov bolnišničnega zdravljenja v Italiji.
ZJU člen 24, 24/3. ZDR člen 85, 85/1, 85/3. ZIZ člen 272, 273.
začasna odredba - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Ni mogoča izdaja začasne odredbe z vsebino, kot jo predlaga tožnik, to je, da se zadrži učinkovanje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, po tem, ko je odpoved že začela učinkovati in je delovno razmerje že prenehalo.
zmožnost za delo - začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Zavarovanka svoje delo opravlja na delovnem mestu pomivalka v kuhinji ter pomožna dela iz gostinske stroke, pri tem delu pa je potrebno tudi dvigovanje bremen nad višino ramen (pospravljanje posode, sprejemanje blaga ipd.). Ker v spornem obdobju tega ni bila zmožna, je pravilna presoja, da se odpravijo odločbe toženca, da je zavarovanka zmožna za delo.
uklonilni zapor – postopek določitve uklonilnega zapora – ugovor zoper sklep o določitvi uklonilnega zapora – namen določitve uklonilnega zapora – osebne okoliščine na strani storilca
Iz obrazložitve sklepa o zavrnitvi ugovora storilca kot neutemeljenega izhaja, da sodišče navedb v ugovoru storilca ni preverilo niti se ni do njih opredelilo, čeprav je storilec z ugovoru priloženo dokumentacijo izkazal okoliščine, ki brez dvoma kažejo na izjemno težko situacijo v družini in torej kažejo, da izvršitev uklonilnega zapora ne bi bila v skladu z namenom določitve uklonilnega zapora, torej da pri storilcu obstajajo okoliščine, zaradi katerih storilca z izvršitvijo uklonilnega zapora ni mogoče prisiliti k „prostovoljnemu“ plačilu globe. Zato bi moralo sodišče v postopku ugotavljanja utemeljenosti storilčevih ugovornih navedb opraviti še ustrezne poizvedbe, da bi lahko nato odločilo o utemeljenosti ugovora, pri čemer bi lahko zahtevalo tudi poročilo pristojnega centra za socialno delo o okolju in razmerah, v katerih storilec živi.
ZPIZ člen 27, 34, 37, 95, 96, 116, 124. ZPIZ-1 člen 60, 60/2, 60/2-3, 66, 66/3, 390, 391, 397, 446. ZPP člen 224.
nadomestilo za invalidnost – nadomestilo za čas čakanja
Tožnica je invalidka III. kategorije invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu z omejitvami od 20. 11. 1995 dalje, pravica do nadomestila po prej veljavnem ZPIZ pa ji ni bila priznana. Zato lahko na podlagi zahteve, vložene že v času veljavnosti ZPIZ-1, ob izpolnjenih pogojih uveljavi le pravico do nadomestila za invalidnost po ZPIZ-1, ne pa pravice do nadomestila po ZPIZ.
ZPIZ-1 člen 67, 68. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 20.
invalid I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota zavarovanja - pokojninska doba - tuj pokojninski sistem
Četudi seštejemo pokojninske dobe, ki jih je tožnik dosegel v obeh državah (RS in BiH) in v času služenja v oboroženih silah Federacije BiH, tožnik z upoštevanjem te dobe ne doseže zahtevane tretjine delovnih let za priznanje pravice do invalidske pokojnine ob ugotovljeni invalidnosti I. kategorije.