ZOR v zvezi z vrnitvijo morebitne izpolnitve sopogodbenika v primeru naknadne nemožnosti izpolnitve druge pogodbene stranke napotuje na pravila o neopravičeni pridobitvi. Ta pa zapadlost in s tem začetek teka zamudnih obresti veže na dobro oz. slabo vero neopravičeno obogatenega.
spor majhne vrednosti - sodba na podlagi odpovedi - glavna obravnava
Dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno, ko npr. tožena stranka priznava trditve tožeče stranke, na katerih slednja gradi tožbeni zahtevek, ali pa tožena stranka zatrjuje enako dejansko stanje kot tožeča. Le pred sodiščem priznanih dejstev namreč ni treba dokazovati. Ostala sporna dejstva so predmet dokaznega postopka, dokazi pa se izvajajo na glavni obravnavi. Zmotno je zato stališče pritožnice, da naj bi bilo v konkretnem primeru dejansko stanje med pravdnima strankama nesporno, ker tožena stranka za svoje trditve ni predložila dokazov.
Na drugačno presojo ne more vplivati 450. in nasl. členi ZPP. Že zato, ker bi sodišče moralo zaradi ugotavljanja relevantnega dejanskega stanja na javni glavni obravnavi izvesti dokaze, ki jih je predlagala tožeča stranka.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - izvršilni naslov
V izreku omenjene odločbe vsebovan opis dolžnikove obveznosti do upnika omogoča opredelitev upnikove terjatve. Iz izreka je razviden tako časovni okvir upnikove terjatve kot tudi vrsta obveznosti (nadomestilo plače). To je vsekakor izračunljivo oziroma določljivo, kar pomeni, da je izrek odločbe Delovnega in socialnega sodišča dovolj natančen, upnikova terjatev pa določljiva oziroma določna. Dolžnikov ugovor zato ni utemeljen.
posest - motenje posesti - varstvo pred motenjem posesti
Varstvo posesti je najpomembnejša pravna posledica posesti. Pomeni predvsem varstvo pred samostojnim zasebnim uveljavljanjem pravic. Obenem je tudi sankcija, saj je cilj posestnega varstva tudi ta, da ostane samovolja brezuspešna oziroma brez želenega rezultata.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZOR člen 454, 479, 488, 454, 479, 488.
prodaja - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - jamčevanje za napake - kupna pogodba - pravice kupca
Tožeča stranka se je torej zavezala dobaviti predmet pogodbe, tožena stranka pa zanj plačati kupnino (glej prvi odst. 454. čl. ZOR). V okviru tega obligacijskega razmerja bi moralo sodišče prve stopnje razumeti izvajanja tožene stranke v smislu določil 479. čl. ZOR, saj je tožena stranka smiselno zatrjevala, da dobavljena stvar ni imela lastnosti, ki so bile potrebne za rabo, za katero jo je tožena stranka kupovala, kar pa bi moralo biti tožeči stranki znano (prim. 2. tč. 479. čl. ZOR). Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanja materialnopravne narave trditev tožene stranke tudi ni ugotavljalo, ali je nasprotovanje tožene stranke plačilu celotnega (še neplačanega) zneska po vtoževanem računu uveljavljanje njene pravice po 2. tč. prvega odst. 488. čl. ZOR in, ali je za uveljavljanje te pravice izpolnila v prvem odst. 488. člena določene pogoje.
Akceptni nalog ni pravno razmerje, ampak samo listina, ki o že nastalem pravnem razmerju seznanja druge, zlasti Službo družbenega knjigovodstva (sedaj Agencijo za plačilni promet). To pravno razmerje je naročilo, nalog. Obveznost izročiti akceptni nalog je kavzalna obveznost. Plačilo katere obveznosti se z izročitvijo akceptnega naloga zavaruje in kako se omenjena obveznost zavaruje, je stvar dogovora. Začasna odredba je bila neprimerna, neustrezna, saj upnik z njo ni želel doseči zavarovanja dolžnikovega premoženja, iz katerega naj bi se poplačal za svojo terjatev, ampak je želel s prepovedjo vnovčitve spornega akceptnega naloga doseči preprečitev zmanjšanja svojega premoženja.
Pritožbeno sodišče je nasprotno kot sodišče prve stopnje ugotovilo, da oškodovanka, ob tem ko je na sredini križišča speljevala in se je pri tem ravnala po drugih vozilih, ki so se v križišču ali ustavila ali pa začela z bočne strani speljevati, s tem ni prispevala k povzročitvi prometne nesreče. Ravnala je pač po načelu zaupanja. Zato je bilo ugodeno pritožbi državne tožilke in je bila preizkusna doba zvišana z enega na dve leti.
ZTLR člen 23, 34, 23, 34. ZPP (1977) člen 370, 370.
lastninska pravica
Pravno pmembno je bilo vprašanje, ali je predmet tožbenega zahtevka stvar, ki je zato, ker je namenjena za stalno rabo celote (primerjaj paragraf št. 297 ODZ), pritiklina nepremičnine. Ker je tožena stranka to zatrjevala in gre, kot je iz podatkov v spisu razvidno, celo za nesporno dejstvo, je bilo sodišče prve stopnje dolžno uporabiti pravila iz 23. člena ZTLR.
ZPP člen 133, 133/1, 141, 141/4, 133, 133/1, 141, 141/4.
vročanje pravni osebi
Pravnim osebam, ki so vpisane v sodni register, se vročajo pisanja na naslovu, ki je naveden v sodnem registru. Če se vročitev na tem naslovu ne more opraviti, se pusti obvestilo na naslovu, ki je razviden iz sodnega registra; s tem pa se šteje, da je bila vročitev pravilno opravljena.
vojaška pokojnina - zavarovanje - dodatek k pokojnini
Ker je vojaški nosilec zavarovanja iz Beograda prenehal izplačevati družinsko pokojnino 15.11.1993, je dodatek k starostni pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 45/92 - ZZSV) mogoče priznati in izpačevati šele od 16.11.1993 dalje, ne glede na to, da je bila zahteva pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) vložena že 8.10.1993. V 6. členu cit. ZZSV, je sicer določeno, da gre upravičencu pravica do dodatka od 1.8.1992 dalje, če vloži zahtevo v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, sicer pa od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve. Vendar je treba v obravnavanem primeru to določbo uporabiti v povezavi s 4. členom istega zakona, torej od dne, ko je pristojni nosilec zavarovanja vojaških zavarovancev v Beogradu tožnici prenehal izplačevati družinsko pokojnino po pokojnem možu. Šele s prvim naslednjim dnem po prenehanju izplačevanja družinske pokojnine so se stekli pogoji za priznanje in odmero dodatka k pokojnini, v višini osnove iz 2. člena v zvezi s 1. odst. 4. člena ZZSV.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek - spor majhne vrednosti - protispisnost
Odločitve, da je tožena stranka dolžna od zneska 396.908,00 SIT plačati zakonite zamudne obresti "od posameznih datumov zapadlosti dalje do plačila" ni mogoče preizkusiti, saj sodišče "posameznih datumov" sploh ne navede, še posebej ob upoštevanju, da je glavnični zahtevek vsled pobota zmanjšan.
ZGD člen 394. ZIZ člen 24, 76, 24, 76. ZPP člen 205, 205. ZFPPod člen 27, 27.
ustavitev postopka - prekinitev postopka
Ni razlogov za ustavitev izvršilnega postopka zaradi prenehanja dolžnika, če je upnik že tekom postopka sporočil podatke o njegovem družbeniku, zoper katerega se navedeni postopek lahko nadaljuje.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 105. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
disciplinsko prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - stroški prevoza na delo - prispevki za socialno varnost
Glede roka za vložitev tožbe iz 105. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), če delodajalec o delavčevem ugovoru ne odloči, je treba razumnost roka za sodno varstvo presojati glede na naravo in vsebino spornega razmerja med delavcem in delodajalcem. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. zavarovalne dobe po ZPIZ ni vezano na nikakršne roke, zato tožnica ni bila prekludirana glede uveljavljanja sodnega varstva, tudi če je sodno varstvo uveljavljala po preteku enega leta in sedmih mesecev od vročitve prvostopenjskega sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, delodajalec pa ni odločil o ugovoru delavke zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja.
ZIP člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - res iudicata - zavrženje predloga
Tudi v izvršilnem postopku oziroma v postopku za zavarovanje terjatve se (smiselno) uporablja 2. odst. 319. člena ZPP o zavrženju predloga, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. V primeru popolnoma identičnih predlogov predstavlja pravnomočna zavrnitev takega prejšnjega predloga procesno oviro za ponovno vodenje postopka.
Sprememba zastopnika predpostavlja izbris starega in hkraten vpis novega zastopnika, kar pomeni, da starega zastopnika ni mogoče izbrisati brez vpisa novega oz. da novega zastopnika ni mogoče vpisati brez izbrisa starega.
Ocena delovne uspešnosti delavca, ki je podlaga za opredelitev delavca za trajno presežnega delavca, mora temeljiti na neposrednem spremljnju dela s strani nadrejenega delavca. Če je oceno podal le posredno nadrejeni delavec, ki ni neposredno in dnevno spremljal tožnikovega dela, je ocena nepravilna.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 87, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 87, 98, 98/1, 98/2, 98/3.
pooblaščenec - fizična oseba - predložitev pooblastila - generalno pooblastilo - odprava pomanjkljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Pooblaščenec v postopku pred sodišče je lahko fizična oseba, ki je popolnoma opravilno sposobna, ali pa odvetniška družba. Pravna oseba, ki ni odvetniška družba, ne more biti pooblaščenec drugi pravni osebi za zastopanje v pravdi ali za opravo posameznih pravdnih dejanj, lahko pa je njen pooblaščenec za sklepanje poslov v pravnem prometu. Ker upnik kljub pozivu sodišča v določenem roku ni predložil ustreznega pooblastila, je bilo treba njegov izvršilni predlog zavreči. Dejstvo, da je upnik - pravna oseba pri okrajnem sodišču imel deponirano generalno pooblastilo za zastopanje po drugi pravni osebi, tega ne more spremeniti.
Sodišče prve stopnje prošnji za preložitev naroka ni ugodilo in je dne 11.1.2001 opravilo glavno obravnavo. Pri tem je očitno štelo, da za preložitev naroka ni upravičenih razlogov. Zato bi morala tožeča stranka zagotoviti svojo prisotnost na glavni obravnavi po kom drugem, oz. bi jo moral zagotoviti njen pooblaščenec, saj je bil seznanjen s posledicami morebitnega izostanka (3. odst. 113. člena ZPP).
ZGD člen 439, 439-5, 442. ZSReg člen 36, 36/1, 34, 34/1. 34/1-1, 34/1-2, 34/1-3, 43/1-4, 41. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36.
Utemeljenost vpisa spremembe zastopnika izhaja iz sklepa skupščine o odpoklicu in imenovanju direktorja (1. točka 1. odstavka 34. člena ZSReg). Subjekt vpisa je predložil tudi overjen podpis novega zastopnika, ki mora biti priložen predlogu za vpis spremembe po 36. členu Uredbe za vpis spremembe zastopnika v sodni register (2. točka 1. odstavka 34. člena ZSReg). Sklep o odpoklicu in imenovanju direktorja je bil sprejet na skupščini, kar je v skladu s 442. členom Zakona o gospodarskih družbah (dalje ZGD) v zvezi s 5. alineo 439. člena ZGD. Ker to pomeni, da so bile izpolnjene tudi vse materialnopravne predpostavke, ki jih predpisuje ZGD (3., 4. točka 1. odstavka 34. člena ZSReg) je registrsko sodišče odločilo pravilno, ko je vpisalo spremembo zastopnika v sodni register. Trditve, ki se nanašajo na ničnost sklepov bodo obravnavane v pravdnem postopku po tožbi na razveljavitev sklepov skupščine ali na ugotovitev ničnosti vpisa.001