vojaška pokojnina - zavarovanje - dodatek k pokojnini
Ker je vojaški nosilec zavarovanja iz Beograda prenehal izplačevati družinsko pokojnino 15.11.1993, je dodatek k starostni pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 45/92 - ZZSV) mogoče priznati in izpačevati šele od 16.11.1993 dalje, ne glede na to, da je bila zahteva pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) vložena že 8.10.1993. V 6. členu cit. ZZSV, je sicer določeno, da gre upravičencu pravica do dodatka od 1.8.1992 dalje, če vloži zahtevo v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, sicer pa od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve. Vendar je treba v obravnavanem primeru to določbo uporabiti v povezavi s 4. členom istega zakona, torej od dne, ko je pristojni nosilec zavarovanja vojaških zavarovancev v Beogradu tožnici prenehal izplačevati družinsko pokojnino po pokojnem možu. Šele s prvim naslednjim dnem po prenehanju izplačevanja družinske pokojnine so se stekli pogoji za priznanje in odmero dodatka k pokojnini, v višini osnove iz 2. člena v zvezi s 1. odst. 4. člena ZZSV.
Če tožnik - tujec v zakonitem roku ni zaprosil za izdajo delovnega dovoljenja, mu je ob ugotovitvi predhodno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki mogoče priznati pravice iz delovnega razmerja le do 15.10.1992. Po Zakonu o zaposlovanju tujcev se je 90 dnevni rok iz 3. odst. 23.čl. tega zakona za vložitev prošnje za izdajo osebnega dovolejnja iztekel po 90 dneh od uveljavitve ZZT, to je 15.10.1992.
Ničen je dogovor o tem, da delavcu pripada plača v višini 15 % bruto prometa, ki ga delavec mesečno ustvari, kot plačilo z vsemi dodatki, drugimi osebnimi prejemki in stroški v zvezi z delom, pri čemer ni točno definirano, koliko od tega znaša plača, od katere se odvedejo davki in prispevki, drugi osebni prejemki in koliko povračila stroškov v zvezi z delom. Ker je tak dogovor ničen, delavec utemeljeno zahteva plačilo regresa za letni dopust, ki mu ga delodajalec na podlagi nezakonitega dogovora o plači ni izplačal.
Sodišče prve stopnje prošnji za preložitev naroka ni ugodilo in je dne 11.1.2001 opravilo glavno obravnavo. Pri tem je očitno štelo, da za preložitev naroka ni upravičenih razlogov. Zato bi morala tožeča stranka zagotoviti svojo prisotnost na glavni obravnavi po kom drugem, oz. bi jo moral zagotoviti njen pooblaščenec, saj je bil seznanjen s posledicami morebitnega izostanka (3. odst. 113. člena ZPP).
Po določbi 24. člena ZSV je denarna pomoč kot edini vir preživljanja, vključno z enkratno dajatvijo v funkcionalni obliki, mogoče priznati in odmeriti le v višini 60 % zajamčene plače, zato sodišče ne more upoštevati zahteve tožnika za priznajne višje dajatve zaradi zdravstvenih razlogov in težkih ekonomskih razmer.
Če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka (in založen predujem oz. je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma), se do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja prekine postopek odločanja o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Registrsko sodišče, ki ni prekinilo postopka, vendar pa je o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa odločilo šele po pravnomočnem zavrženju predloga za začetek stečaja, je sicer zagrešilo postopkovno kršitev, vendar le-ta v opisani situaciji ni vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa o zavrnitvi ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa in sklepa o izbrisu iz sodnega registra.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 353, 286, 286/2, 337, 353.
pritožbena novota - pravdni postopek
Ker je sodišče odločalo po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99), pritožbenih novot ni mogoče upoštevati, če pritožnik v pritožbi ni navedel, zakaj novih dejstev oz. novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave.
Sprememba zastopnika predpostavlja izbris starega in hkraten vpis novega zastopnika, kar pomeni, da starega zastopnika ni mogoče izbrisati brez vpisa novega oz. da novega zastopnika ni mogoče vpisati brez izbrisa starega.
ZIP člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - res iudicata - zavrženje predloga
Tudi v izvršilnem postopku oziroma v postopku za zavarovanje terjatve se (smiselno) uporablja 2. odst. 319. člena ZPP o zavrženju predloga, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. V primeru popolnoma identičnih predlogov predstavlja pravnomočna zavrnitev takega prejšnjega predloga procesno oviro za ponovno vodenje postopka.
Izjava o odpovedi denarnemu zahtevku (regresu za letni dopust), ki je nastala tako, da je delavec podpisal prazen list papirja, na katerega je delodajalec naknadno vpisal besedilo o odpovedi vsem pravicam delavca do delodajalca, je nična.
jamčevanje za napake - pravočasnost - grajanje napak
Če obvestilo o napaki stvari pride do prodajalca stvari pravočasno in pravilno, grajanja napake preko posrednika še ni nujno nepravilno in brezpredmetno. Prodajalec ne more ugovarjati, da kupec ni pregledal stvari in poslal obvestila, če je napako poznal oziroma mu ni mogla biti neznana.
Šele v pritožbi tožena stranka navaja, da dokumentacijo poseduje tudi tožeča stranka. V kolikor bi te trditve postavila v prvostopenjskem postopku in tudi specificirala to dokumentacijo, bi sodišče skladno s 1. odst. 227. čl. ZPP lahko tožečo stranko pozvalo, naj listine predloži sodišču. Ker takega dokaznega predloga tožena stranka ni podala, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka.
ZIZ člen 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/4, 21. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11.
izvršilni postopek - stroški izvršitelja - izvršiteljska storitev
Ker je v tarifni št. 11 Pravilnika o tarifi določeno, da je izvršitelj upravičen do plačila za svojo storitev v stalnem znesku v višini 25 točk za postavko "seznanitev s spisom in vpis v evidenco", česar pa izvršitelj ni v celoti opravil, saj je le zadevo vpisal v svojo evidenco, ni upravičen do plačila za opravljeno delo.
V tarifi za plačilo dela izvršiteljev ni podlage, da bi izvršitelj lahko zahteval plačilo določenih stroškov za opravljanje dejanj izvršbe, če do njih zaradi ustavitve izvršbe ni prišlo, prav tako pa tarifa ne nudi opore za zaključek, da mu pripada plačilo zgolj za vpis v evidenco izvršitelja.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - izvršba
Ker je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na dolžnikovo plačo in druge prejemke, ki mu jih izplačuje delodajalec, brez omejitve, je podan ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo v smislu 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ.
Za primer, da tožeča stranka tožbe ne umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba določbo 1. odst. 158. člena ZPP razumeti tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki le tiste njene stroške, ki ji nastanejo od izpolnitve zahtevka do (prepoznega) umika tožbe.