Ker predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje predloga ni temeljil na splošnih znanih dejstvih in po oceni sodišča tudi ne iz očitno neopravičenega razloga, je bilo potrebno opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje.
Toženec v pritožbi ni navedel nobenih pritožbenih razlogov razen tistih, ki jih je šteti kot predlog za dopolnitev sodbe in o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z dopolnilno sodbo z dne 17.11.2000, zato se je sodišče druge stopnje omejilo na preizkus izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in glede pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77).
Določilo 3. odst. 163. čl. ZPP, da mora stranka stroške priglasiti najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, je potrebno razlagati tako, da mora stranka stroške opredeljeno navesti do konca glavne obravnave, (in ne šele po končanem obravnavanju), kar pa ne pomeni, da mora stranka vse stroške na koncu, torej na zadnji glavni obravnavi, (ponovno) priglasiti.
ZPPSL nalaga predlagatelju, da mora založiti predujem za kritje stroškovdo začetka stečajnega postopka (1. odst. 93. člena). Višino predujma določi sodišče. Pri tem mora izhajati iz stroškov, za katere predvideva, da bodo nastali in so potrebni, do začetka stečajnega postopka.
Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (ZNOIP) člen 8, 8. ZOR člen 277, 277. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
razlika v plačah - odpravnina
Ker je ugotovljeno, da je tožena stranka zniževala plače v nasprotjiu z določbo 62. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije, je tožena stranka dolžna, poleg razlik v plači, tožniku izplačati tudi odpravnino kot trajno presežnemu delavcu, izračunano ob upoštevanju plače, kot bi jo moral prejeti, če ne bi bilo nezakonitega znižanja po 62. členu KP.
Naročilo, ki ga nasprotna stranka sprejme, pomeni sprejem ponudbe in torej sklenitev pogodbe (1. odst. 31. čl. ZOR), torej je poslovno razmerje med strankama vsaj v sklenitveni fazi nedvomno obstajalo.
Sodišče ni vezano na pravna naziranja strank, zato bi moralo samo glede na navedbe strank in predložene dokaze ugotoviti, na kakšni pravni podlagi tožeča stranka utemeljuje svoj zahtevek.
Delno plačilo še ne pomeni brezpogojne pripoznave dolga, vendar vsekakor kaže na obstoj poslovnega razmerja in lahko tudi dolga.
Če iz opisa očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti izhaja, da gre za kršitve z znaki kaznivega dejanja (tatvina, ponarejanje listin), velja enoletni in ne šestmesečni zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka.
Po 3. odstavku 497. člena ZPP se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, če stranka ne plača predpisane sodne takse, ne pa če sodišču ne predloži dokazila o plačilu.
ZPP (1977) člen 219, 370, 219, 370. ZOR člen 77, 77/3, 313, 361, 362, 365, 369, 371, 372, 387, 388, 391, 77, 77/3, 313, 361, 362, 365, 369, 371, 372, 387, 388, 391. Sodni red člen 51, 51.
zastaranje - rok
Če se zastaralni rok izteče na dan, ko se po zakonu ne dela (sobota, nedelja), se glede na določbo 3. odst. 77. člena ZOR šteje, da je zadnji dan zastaralnega roka naslednji delovnik.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za stroške - rok - plačilo
Vmesno je odločiti, da se polovica predujma za stroške izvršitelja plača pred pričetkom oprave izvršilnih dejanj za plačilo storitve rubeža premičnin in do takrat opravljenih storitev ter nastalih stroškov izvršitelja, drugo polovico pa po uspešnem rubežu premičnin, torej pred pričetkom prodaje zarubljenih premičnin.
ZIZ člen 178, 178/2, 178/3. Pravilnik o sodnih cenilcih člen 18. ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/2.
izvršba na nepremičnine - stroški izvršilnega postopka - tržna vrednost nepremičnine - izvedenec - nagrada za delo izvedenca - nepopolna cenitev
V izvršilnem postopku se vrednost nepremičnine pri prodaji nepremičnine res ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, vendar pa prometna vrednost nepremičnine predstavlja osnovo za ugotavljanje njene tržne vrednosti. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da izvedenec, ki je izračunal prometno vrednost nepremičnine, svojega dela ni opravil in mu nagrada ne pripada. Če je cenitev pomanjkljiva, jo je treba dopolniti v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZPP, izvedencu pa pripada nagrada v obsegu dela, ki ga je opravil in kolikor cenitev prispeva k razjasnitvi okoliščin, pomembnih za ugotovitev vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka ima pravico, udeležiti se naroka za glavno obravnavo, na katerem sodišče izvaja dokazni postopek in na naroku predstaviti tudi svoja pravna stališča (primerjaj 3. odst. 284. člena ZPP) glede na že v pripravljalnih vlogah navedena dejstva in predložene dokaze. Sodišče prve stopnje se je zato neutemeljeno spuščalo v presojo, kakšne učinke bi sploh lahko imela navzočnost tožene stranke na glavni obravnavi. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati le, ali je tožena stranka narok zamudila iz opravičenega vzroka, kot to izhaja iz 1. odst. 116. člena ZPP in izvesti postopek po 2. odst. 120. člena ZPP.
ZIZ člen 15, 178, 15, 178. ZPP člen 253, 254, 253, 254.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine - izvedenec
Način ugotovitve vrednosti nepremičnin z izvedencem ni natančneje določen v 178. čl. ZIZ, zato je v zvezi z zaslišanjem izvedenca potrebno uporabiti tudi določbe 253. in 254. čl. ZPP.
potrdilo o plačilu sodne takse - pritožba - pravno sredstvo
Ker je taksni zavezanec šele v pritožbenem postopku predložil potrdilo o plačilu sodne takse, je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (4. odst. 30. člena ZST), sklep sodišča pve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da znaša kazenska taksa 10% sodne takse.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2, 481, 481/1, 481/1-2.
gospodarski spor
Določilo 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP definira gospodarski spor v dveh pogledih. Prvič, terjatev je morala nastati v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika posameznika (objektivni kriterij). In drugič, izpolnjen mora biti še subjektivni kriterij, saj morata biti pravdni stranki samostojna podjetnika posameznika, ali pa samostojni podjetnik posameznik in oseba iz 1. tč. 481. čl. ZPP.
Glede vprašanja na kaj se nanaša beseda "spor" iz besedila 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP: ali opredeljuje spor v širšem pomenu besede, namreč kot sporno razmerje, ali pa se nanaša na postopek (spor) pred sodiščem. Pritožbeno sodišče razume to besedo kot "spor" pred sodiščem. Za drugačno, širše razumevanje ni opore v besedilu 481. čl. ZPP. Subjektivni kriterij se tiče strank postopka, značilnosti pravdnih strank pa so opredeljene v tožbi z njihovo označbo.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - plačilo preživnine
V pravdi zaradi razveze zakonske zveze bi moralo sodišče 17-letnemu otroku omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, če to želi in mu vročiti sodbo, glede na pravico do pritožbe. Otrok take starosti mora imeti pravico izraziti svoje mnenje o bistvenem, to je o njegovi dodelitvi in o preživnini.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - plačilo predujma
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izršbe, pri tem pa upošteva, da glede na okoliščine primera ni vselej potrebno, da bi upnik celotni znesek predujma plačal takoj, ampak lahko odredi, da upnik predujem plača obročno. Negotovost uspeha rubeža ali dražbe je za določitev višine predujma pravno neupoštevna, saj zakon jasno določa dolžnost upnika, da predujem za stroške za opravo izvršbe založi vnaprej.
ZZZDR člen 78, 78/1, 123, 123/1, 78, 78/1, 123, 123/1.
razveza - določitev preživnine
Ob razvezi zakonske zveze odloči sodišče tudi o vzgoji in varstvu ter o preživljanju otrok, in sicer od izdaje sodbe dalje; le na poseben zahtevek pa odloči o preživljanju že od vložitve tožbe dalje, in sicer upoštevaje, ali je nasprotna stranka v času sojenja prispevala k preživljanju skupnih otrok ali ne in v kakšnem znesku.