Carinski organ ima po 78. členu CZS pravico, da po uradni dolžnosti po odobritvi prepustitve blaga deklaracijo ponovno pregleda. Carinski organi lahko preverijo po prepustitvi blaga poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji. Ta preverjanja se lahko izvajajo pri deklarantu, vseh osebah, ki so s poslovnega vidika neposredno ali posredno udeležene v navedenih operacijah, in vseh drugih osebah, ki iz poslovnih razlogov razpolagajo s temi dokumenti in podatki.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - postavitev novega odvetnika
V konkretnem primeru je organ za BPP na zahtevo odvetnika in upravičenca postavil drugega odvetnika. Iz izreka izpodbijane odločbe, ki edini postane pravnomočen, sodišče ne more ugotoviti, kje naj bi bila korist tožeče stranke prizadeta oziroma v čem bi bila takšna odločba sploh lahko nezakonita.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika
Tožnik tekom postopka ni predložil nobenih dokazil za svoje trditve, zato je imel prvostopenjski organ zadostno dejansko in pravno podlago, da je za poplačilo neplačanih davčnih obveznosti z izvršbo posegel tudi na terjatev, ki jo ima davčni dolžnik do tožnika na podlagi "Prodajne pogodbe z dne 15. 6. 2010".
davčni postopek - upravni postopek - stranka v postopku - aktivni družbenik - ugotovitvena odločba
ZFPPIPP položaj aktivnega družbenika opredeli kot pravno relevantno dejstvo, s katerim je pogojena odgovornost za obveznosti izbrisane družbe. Položaja aktivnega družbenika zakon ne opredeljuje kot samostojne pravne celote, ki je lahko predmet samostojne odločitve, torej odločitve z učinkom dokončnosti in pravnomočnosti. Za izdajo posebne ugotovitvene odločbe o položaju tožeče stranke kot aktivnega družbenika tudi ni podlage v davčni zakonodaji, izpodbijane odločbe pa po njeni vsebini tudi ni mogoče obravnavati kot delne odločbe, izdane v zadevi konkretnega davčnega inšpekcijskega nadzora. Odločba, ki je izdana brez temelja v zakonu, s katerim so upravni organi v svojem delovanju omejeni, je pravno nedopustna.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo - subjektivni rok - stranka v postopku
Določbe, ki se nanašajo na roke za vložitev predloga za obnovo postopka, so kogentne, kar pomeni, da jih morata tako upravni organ kot tudi sodišče upoštevati po uradni dolžnosti.
Roke, v katerih je mogoče predlagati obnovo postopka, določa 263. člen ZUP, in sicer v primeru iz 9. točke 260. člena rok teče od dneva, ko je predlagatelj izvedel, da je bila odločba izdana. T.i. subjektivni rok je torej nedvomno potekel, glede na to, da je bilo gradbeno dovoljenje, v katerem je sporna parcelna številka, izdano že v letu 1989.
ZVO-1 člen 20. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo člen 19, 19/6. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4.
ravnanje z odpadki - prevzem odpadne embalaže - upravna odločba
Ne po ZVO-1, ne po Uredbi ne izhaja, da bi objava deležev družb za ravnanje z odpadno embalažo na podlagi 6. točke 19. člena Uredbe sama po sebi predstavljala upravno odločbo, ne glede na njeno vsebino. To pomeni, da z njo ni bilo odločeno o ničemer, temveč gre zgolj za objavo neke odločitve, ki bi morala biti sprejeta zakonitem postopku, ki sama po sebi strank ne zavezuje, saj noben zakon tega ne določa.
lastninjenje družbenega premoženja - infrastrukturni objekt v lasti države - mala hidroelektrarna
Elektrarna je objekt v smislu 1. odstavka 76. člena ZGJS. Lastninjenje takih objektov je moralo biti izvedeno v skladu z ZGJS ter usklajeno zgolj med subjekti, ki jih določa ta zakon (javnim podjetjem ter republiko oziroma občino). Glede na izkazana dejstva je tako gotovo, da B. elektrarna ni zaobsežena v vrednosti družbenega kapitala podjetja, ki je bil osnova za preoblikovanje po ZLPP na podlagi izpodbijane odločbe prvostopenjskega organa. Zato z izdajo te odločbe niso bile kršene določbe 15. člena ZLPP o zavarovanju pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev, saj se na podržavljeno premoženje, ki ni predmet lastninjenja po ZLPP, ne nanašajo.
ZBPP člen 14. ZSV člen 23, 23/3. ZUP člen 146, 146/4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski pogoj - vrednost nepremičnine - načelo zaslišanja stranke
Organ je kot vir za ugotavljanje vrednosti solastnikovega deleža na stavbi uporabil spletni portal „nepremičnine.net“. Katere podatke oz. v zvezi s kakšnimi nepremičninami je organ pri tem vpogledal ter jih nato uporabil, iz obrazložitve ni razvidno. Sodišče zato ne more preizkusiti pravilnosti ocenjene vrednosti tožnikove nepremičnine.
V izvršilnem postopku ugovorov, ki se nanašajo na samo odmero prispevka, ni več mogoče uspešno uveljavljati. Prav tako v postopku, ki se nanaša na izvršbo, ni mogoče uspešno uveljavljati ugovora ničnosti odmerne odločbe.
vračilo nepremičnin v naravi - ovire za vračilo v naravi - narodni park - izvzetje iz pravnega prometa
Razglasitev območja za narodni park in s tem za naravno znamenitost še ne pomeni, da so zemljišča s tega območja, ki so bila v družbeni lastnini in so danes v državni lasti (v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS), izvzeta iz pravnega prometa in je zato podana ovira za njihovo vračanje v naravi v postopku denacionalizacije, po 3. točki prvega odstavka 19. člena Zden. Taka omejitev ob uveljavitvi ZDen za zemljišča v TNP ni veljala. Takrat je veljal 51. člen ZNKD, ki je določal, da spomenika ali znamenitosti v družbeni lastnini ni mogoče odtujiti iz družbene lastnine. Zato se naravne znamenitosti v denacionalizacijskem postopku načeloma vračajo.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - inšpekcijski zavezanec - skrajšani postopek - nelegalna gradnja - neskladna gradnja
V skladu s prvim odstavkom 146. člena ZGO-1 se vodenje inšpekcijskega postopka, izrekanje ukrepov in vročanje inšpekcijskih odločb šteje za nujne ukrepe v javnem interesu v smislu ZUP, zato se odločba lahko izda v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank.
Sestavni del gradbenega dovoljenja je PGD v delu, ki se nanaša na dela, dovoljena s 1. točko izreka gradbenega dovoljenja in ne na vsa dela, predvidena s projektno dokumentacijo.
Izvedenih gradbenih del, ki niso zajeta z izdanim gradbenim dovoljenjem, z gradbenim dovoljenjem ni mogoče usklajevati, saj je s temi deli narejena nadzidava in prizidava objekta, za kar gradbeno dovoljenje ni bilo izdano.
ZEKom člen 141, 144. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - ukrepi za odpravo nepravilnosti - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Tožena stranka je v nadzornem postopku preverjala izpolnjevanje odločbe z dne 11. 10. 2007, s katero je tožečo stranko določila za operaterja s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu in ji naložila določene obveznosti. Ravnanje, ki ni bilo skladno s to odločbo, je tožeči stranki prepovedala z odločbo z dne 4. 9. 2008 in ji naložila odpravo nepravilnosti. Ker tožeča stranka nepravilnosti ni odpravila, pa je izdala izpodbijano odločbo.
Če se v nadzornem postopku ugotovi kršitev že prej naložene obveznosti, je zmotno stališče tožeče stranke, da se ji z odločbo, izdano v tem postopku, nalaga nova obveznost (v storitvi ali opustitvi) za nazaj in zato odločba ni izvršljiva. Po vsebini se z nadzorno odločbo ugotavlja kršitev (ta ugotovitev je vključena v izrečeni ukrep) in izreka ukrep za odpravo nepravilnosti. Ta ukrep se po logiki stvari nanaša na čas od ugotovljene kršitve. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, ker cen za nazaj ni mogoče spreminjati.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost s prostorskimi akti - legalizacija objekta - gradnja na kmetijskem zemljišču
Obravnavani objekt ni predmet sanacijskega PUP, zato po eni strani ni podlage za njegovo legalizacijo mimo pogojev splošnega PUP, po drugi strani pa zaradi drugačne pravne podlage tožnik ne more uveljavljati neenakopravnega obravnavanja v primerjavi z objekti, za katere je legalizacija omogočena s sanacijskim PUP.
Sporna dela niso zajeta v gradbenem dovoljenju že zato, ker so izvedena po projektni dokumentaciji, ki je bila izdelana za pridobitev gradbenega dovoljenja. Katera dela po PGD projektu so s tem gradbenim dovoljenjem dovoljena, je namreč navedeno v alinejah 1. točke izreka gradbenega dovoljenja.
Da bi obrazložitev izpodbijanega sklepa ustrezala kriterijem iz 1. odstavka 214. člena ZUP, bi morala tožena stranka najprej navesti ugotovljeno dejansko stanje, torej v obravnavani zadevi posamezne elemente izpitne naloge, na katere opira svojo odločitev. Nato bi bilo treba pojasniti, v čem ta element – oziroma vsi obravnavani elementi skupaj – kaže oziroma kažejo na neizpolnjevanje katerega izmed kriterijev iz Pravilnika.
soglasje k projektnim rešitvam - projektni pogoji - pristojnost soglasodajalca - varovalni pas ceste
Soglasodajalec je v skladu z določbami Odloka o občinskih cestah pristojen zgolj za varovanje občinske ceste in prometa na njej ter njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa, kar udejanji preko določitve projektnih pogojev (ki morajo biti dani v okviru pristojnosti) in presoje skladnosti projekta z njimi. Nikakor pa v ta okvir ne sodi presoja skladnosti projekta s prostorskim aktom in z njim načrtovanih gradenj, kolikor presega opisani namen in ki je v izključni pristojnosti upravnega organa za gradbene zadeve.
Na vprašanje, ali po izvedenih delih sploh še gre za prej obstoječi objekt, je treba odgovoriti v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ugotovitev o izvedenih delih, narave objekta in njegovih značilnosti. Pri tem za pravno opredelitev rekonstrukcije oziroma novogradnje ni pomembno, da je bil del gradnje opravljen na podlagi gradbenega dovoljenja, temveč le obseg opravljenih del, ki zdaj obstoječi objekt opredeljuje kot novogradnjo. Prav tako ni bistveno, da bi bilo mogoče vsako od opravljenih del posebej ali posamezne sklope teh del šteti za rekonstrukcijo. Bistveno je, da celota opravljenih del iz navedenih razlogov predstavlja novogradnjo.
ZBPP člen 34, 34/2. ZSV člen 23, 23/3. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnove preskrbe v postopku za dodelitev denarne in socialne pomoči 6, 7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti nepremičnin
Pristojni organ se pri ugotavljanju vrednosti stavbe v lasti tožnice ne bi mogel oziroma smel opreti zgolj na podatke o cenah v ponudbah za prodajo primerljivih stavb, objavljenih na spletni strani. V skladu s 3. odstavkom 23. člena ZSV je namreč način ugotavljanja vrednosti premoženja urejen v Pravilniku o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne preskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči.
stanovanjski inšpektor - izvršitev inšpekcijske odločbe - pristojni organ - razveljavljen 127. člen SZ-1.
V obravnavani zadevi, v kateri je med drugim sporno, ali so tožniki izpolnili svojo obveznost, do dneva začetka učinkovanja razveljavitve ni bilo pravnomočno odločeno, zato se glede vprašanja pristojnosti organa, ki je izdal izpodbijani sklep, 127. člen SZ-1 ne sme uporabiti.