ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6. ZDoh člen 15, 16, 18. ZUP člen 237, 237/2.
davek od dobička pravnih oseb - davek od osebnih prejemkov - upravni spor - odprava izpodbijane odločbe - pravni interes - zavrženje tožbe - kršitev pravil postopka - obrazložitev odločbe - arbitrarnost
Tožeča stranka napada odločitev tožene stranke zlasti v delu, ki ga je na njeno pritožbo s svojo odločbo odpravil že davčni organ druge stopnje in zadevo vrnil prvostopnemu organu v ponovni postopek. Odločitev sodišča o tožbenih ugovorih, ki se nanašajo na odpravljeni del odločitve, zato ne more imeti pravnih učinkov. To pomeni, da tožeča stranka za izpodbijanje tega dela odločitve nima več pravnega interesa.
Sodišče pri pregledu spisov in izpodbijane odločbe v delu, ki je predmet presoje, ni zasledilo nobene arbitrarnosti s strani davčnih organov. Zakonske določbe (ZDoh), na katerih temelji odločitev, so bile dovolj jasne in v času nastanka obveznosti tudi že podprte tako z upravno kot z upravno-sodno prakso. Dejansko stanje v tem delu ni sporno. Na katere njene argumente ni odgovorjeno v odločbi, pa tožeča stranka ne pove.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - bonus pri prodaji - izdajatelj računa
Realizacija dogovorjenega, tj. upoštevanje oziroma priznanje dogovorjenega bonusa pri prodaji izdelkov tožeče stranke v konkretnem primeru ni sporno. Spora tudi ni o tem, da je dogovorjena boniteta neposredno povezana s poslovanjem tožeče stranke in z njenimi prihodki. Čim pa je tako, je podana podlaga tudi za to, da se tožeči stranki obveznost iz tega naslova prizna kot davčno potreben odhodek. Zaračunana ji je bila namreč storitev, ki je bila dejansko opravljena, in to na način, kakršen je bil dogovorjen s pogodbo. V osnovnem poslu tožeča stranka sicer res ne nastopa kot stranka, zato pa sta stranki posla obe matični družbi, ki imata kot obvladujoči družbi odločilen vpliv tako na poslovno politiko kot na tekoče posle v obeh odvisnih družbah ter s tem tudi na realizacijo dogovorjenega po krovni pogodbi. To pa v konkretnem primeru pomeni, da izdajatelj računa ni bistven, temveč je bistvena (poslovna) narava in dejanska realizacija dogovorjene storitve, kar pa je (oboje) nesporno podano.
upravni postopek - stroški postopka - po uradni dolžnosti začet postopek
Med strankama je nesporno, da se postopek ni začel na zahtevo tožnice. To pa pomeni, da je tožena stranka na podlagi določbe drugega odstavka 113. člena ZUP tožnici dolžna priznati stroške pritožbenega zastopanja, če so bili ti pravilno priglašeni.
začasna odredba - mednarodna zaščita - varna tretja država - zavrženje prošnje
Prošnja tožnikov za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji je bila zavržena, ker prihajajo iz varne tretje države (Republike Hrvaške). V kolikor bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred odločitvijo sodišča o glavni stvari, bi to pomenilo, da se tožnike izroči Republiki Hrvaški. To pa bi imelo za njih tako pravno posledico, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, čeprav bi v tem upravnem sporu uspeli.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - začasna odločba - odvzem otroka in namestitev v rejniško družino
Sodišče se strinja s pravnim stališčem, ki ga je v izpodbijani odločbi zavzel organ, da so bili izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odločbe, ob zasledovanem cilju zaščite nadaljnjega razvoja otroka, kar pa pomeni, da tožnik z vložitvijo tožbe v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da obveznost povrnitve stroškov nastane tudi v primeru sklenitve sodne ali izvensodne poravnave. Pogoj za povrnitev stroškov po tej določbi pa je pridobitev premoženja ali dohodka, pri čemer upravičenec do BPP v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZBPP ni dolžan povrniti stroškov postopka, če je dobil preživnino.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - ugotavljanje vrednosti premoženja
Razlog, da so nepremičnine, ki so bile upoštevane pri obsegu premoženja, podedovane, ni relevanten. Le če bi šlo za ovrednotenje premoženja, naštetega v drugem odstavku 23. člena ZSV, bi bilo upoštevanje takega premoženja pri ovrednotenju višine nezakonito.
ZOFVI člen 46, 46/1, 46/10. ZZ člen 29. ZUS-1 člen 2, 2/2, 12, 32, 36, 36/1, 36/1-4.
osnovna šola - svet šole - sestava sveta šole - razrešitev predstavnika ustanovitelja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe
Predstavništvo ustanovitelja v svetu zavoda ne pomeni uresničevanje pravice predstavnika, temveč pravice ustanovitelja, ki je tega predstavnika imenoval, zato članstvo v svetu zavoda ni tožnikova pravica ali pravna korist, zato z izpodbijanim sklepom o razrešitvi prvo tožnika ni bilo odločeno o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi, ki bi posegla v pravni položaj prvo tožnika.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 32, 32/2. ZOsn člen 11, 11/2, 12, 12/1, 54, 54/6, 60a. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 12.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za začasno ureditev stanja - prešolanje učenca osnovne šole - prešolanje brez soglasja staršev - težko popravljiva škoda
Tožnik je škodo opredelil s tem, ko je navedel, da „niso bile strokovno ustrezno ugotovljene kakršne koli vedenjske ali osebnostne motnje, da bi potreboval posebej prilagojen program za mladostnike v za to specializiranem zavodu“, da bi sprememba osnovne šole na tožnika lahko negativno vplivala, saj bi ga iztrgala iz njegovega okolja, kjer ima prijatelje, in ki ga je vajen, „saj bi se počutil nezaželenega in ponižanega ter obstaja verjetnost, da bi zaradi prešolanja v navedeni zavod tožnik imel trajne psihološke posledice“; boji se tudi „stigmatizacije“ zaradi zavoda, za katerega je „razširjeno splošno mnenje, ki je precej negativno, namreč da je zavod namenjen problematičnim mladoletnikom, ki jim niso tuja tudi hujša kazniva dejanja“. Verjetnost, da bi tožniku nastala škoda, kot jo je subjektivno opisal, je tako v zadostni meri podana in jo je z izdajo začasne odredbe mogoče preprečiti.
dovoljenje za stalno prebivanje - začasna odredba - izbris iz registra stalnega prebivalstva
Tožena stranka ni podala odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe in tako ne oporeka tožnikovi opredelitvi družine, ki jo ima v Sloveniji oziroma da bi izvršitev izpodbijane odločbe pomenila sorazmeren poseg v pravico tožnika do zasebnega in družinskega življenja. Med strankama ni sporno, da tožnik spada med t.i. izbrisane, zato gre po mnenju sodišča za pravno relevantno škodo v smislu 2. odstavka 32. člena ZUS-1, ki bi nastala, če bi se izpodbijana odločba začela izvrševati pred koncem sodnega postopka. Tožnik je škodo v zadostni meri tudi izkazal. Ob predložitvi upravnih spisov sodišče tudi ni dobilo nikakršnega zagotovila, da pristojni organi izvršujejo izpodbijani akt tako, da po izkazani vročitvi stranki tožniku pristojni organ izda tudi odločbo po ZTuj-1, kjer mu določi konkreten rok za prostovoljno zapustitev Slovenije; pa tudi če bi sodišče takšno zagotovilo tožene stranke dobilo, ni podlage v zakonu za stališče, da tožnik ni upravičen tudi v povezavi z izpodbijanim aktom zahtevati izdaje začasne odredbe.