registracija znamke - podobnost med znamkama - razlikovalni učinek znaka - verjetnost zmede v javnosti - fantazijski dodatek - kombinirani znaki - dominanten del znaka
Le celostna primerjava prijavljenega znaka in prejšnje znamke, z vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika, upoštevajoč tudi dominantnost ter razlikovalnost posameznih elementov znaka ter znamke, glede na posebne okoliščine primera pa tudi ugotovitve o enakosti oziroma podobnosti blaga, ki ga znak in znamka ščitita, ki nato rezultira v zaključevanju o tem, ali obstaja ali ne zamenljiva podobnost prijavljene in prejšnje znamke, je po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1 relevantna za odločitev o registraciji prijavljene znamke.
Praksa (upravna, sodna) priznava pri kombiniranih znakih večjo težo besedam ali besednim zvezam, saj je po njih znamka poimenovana. Fantazijskemu elementu znaka se v praksi priznava močnejši razlikovalni učinek, kot če bi šlo za besedo z opisnim in generičnim značajem, in znamka, ki ji je zaradi tega pripisati večji razlikovalni učinek, stopnjuje oziroma povečuje obstoj verjetnosti zmede glede izvora blaga.
ugovor zoper oceno - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožeča stranka nastanek težko popravljive škode utemeljuje z zatrjevanjem, da bi ji z izvršitvijo akta tožene stranke, ki ga izpodbija, nastala težko popravljiva škoda zato, ker ne bi mogla nadaljevati izobraževanja v višjem razredu. Tožeča stranka ob vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni predložila nobenih dokazov, s katerimi bi izkazovala zatrjevani nastanek težko popravljive škode.
ZUP člen 7, 9, 144, 144/1, 144/1-1, 144/1-2, 237, 237/2, 237/2-3. ZNISESČP člen 2, 2/2.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - prenos sredstev na privatizacijski račun - skrajšani ugotovitveni postopek - kršitev načela zaslišanja stranke
Tožnik ugovarja okoliščinam prenosa sredstev iz devizne knjižice na privatizacijski račun, kar je ena od okoliščin, ki izhajajo iz drugega odstavka 2. člena ZNISESČP. V obravnavanem primeru niso bili podani pogoji za odločanje na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP, saj samo na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedel oziroma predložil zahtevi tožnik, ter podatkov, ki jih je pridobila tožena stranka, relevantnega dejanskega stanja za odločitev v predmetni zadevi ni bilo mogoče ugotoviti, tožnik pa se glede tega ni imel možnosti izjaviti, kar pa je vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost odločitve.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Pozivanje k dopolnitvi prošnje z dopisi, ki jih je toženka poslala tožniku v ponovnem postopku, presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine vloge - prošnje za BPP. Kar pomeni, da na podlagi ugotovitve, da tožnik navedenim pozivom ni sledil, ni mogoče napraviti zaključka o nepopolnosti vloge - prošnje in posledično te kot nepopolne na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k podaji dodatnih navedb in dokazov (poziv k dopolnitvi utemeljitve zahteve) v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, organ samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. To pomeni, da mora, če za to ni drugih ovir, vlogo - prošnjo vsebinsko obravnavati, torej vsebinsko presoditi, ali je utemeljena ali ne.
brezplačna pravna pomoč - obvezne sestavine prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Tožnik v danem roku organu za BPP ni vrnil izpolnjenega poslanega obrazca BBP1, niti ni svoje nerazumljive in pomanjkljive vloge dopolnil tako, da bi jo bilo moč obravnavati, torej ni odpravil pomanjkljivosti, na katere je bil opozorjen, zato je toženka ravnala prav, ko je v skladu z drugim odstavkom 67. člena ZUP vlogo tožnika zavrgla.
notar - imenovanje notarja - pogoji za imenovanje notarja - diskrecijska pravica pri izbiri kandidata
Izbira, ki jo na podlagi 10. člena ZN opravi minister, ne predstavlja odločanja po prostem preudarku v smislu drugega odstavka 6. člena ZUP (zato je minister ni dolžan posebej obrazložiti), temveč temelji na izbirni pravici, ki ni omejena ali vezana na mnenje komisije ali notarske zbornice. Z vidika presoje zakonitosti akta o izbiri, je tako izbira nezakonita le, če minister izbere kandidata, ki ne izpolnjuje pogojev za imenovanje na notarsko mesto.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - status begunca - varna izvorna država - ugotavljanje dejstev
Kot glavni razlog za odhod iz izvorne države oziroma kot razlog za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji je tožnik navajal osebno zamero med njim in skupino (treh ali štirih) oseb, ki jo je označil kot tolpo oziroma mafijo. To pa niso okoliščine, s katerimi bi izkazoval pogoje za priznanje statusa begunca (2. odstavek 20. člena ZMZ-1).
Ugotovitev tožene stranke, da je tožnikova prošnja očitno neutemeljena, ker je v postopku navajal samo dejstva, ki so nepomembna za obravnavanje upravičenosti do mednarodne zaščite po tem zakonu (1. alineja 52. člena ZMZ-1), in ker prihaja iz varne izvorne države iz 61. člena tega zakona (2. alineja 52. člena ZMZ-1), na katerih temelji izpodbijana odločba, je zato pravilna in na zakonu utemeljena.
rok za plačilo sodne takse - prepozno plačilo sodne takse - domneva umika tožbe - ustavitev postopka
Ker do roka za plačilo sodne takse in niti v treh delovnih dneh po izteku tega roka, na podračun sodišča ni prispelo plačilo sodne takse na podlagi izdanega naloga za plačilo, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 105.a člena ZPP štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila. Plačilo, ki ga je tožeča stranka opravila po izteku 15 dnevnega roka, na odločitev v obravnavani zadevi ne vpliva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - oškodovanec
Čeprav je zatiranje kaznivih dejanj v javnem interesu, ta ne izključuje interesa oškodovanca, da se spoštujejo njegove pravice po ZKP, ki morajo biti v tem okviru pravno upoštevne, pri čemer sodišče ne vidi razloga, zakaj bi bilo pri ščitenju teh njegovih pravic njegovo zastopanje po pooblaščencu v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, niti to ne izhaja iz izpodbijane odločbe.
financiranje občin - naloge občine - javnopravna stvar - obrazložitev odločbe
Glede na specifično javnopravno naravo zadeve, v kateri država občini pod določenimi pogoji omogoča sofinanciranje iz javnih sredstev, ne gre za upravno stvar v smislu 2. člena ZUP, temveč za drugo javnoupravno stvar, za katero se po 4. členu ZUP smiselno uporablja ta zakon. Navedeno pomeni, da je organ dolžan upravni akt, s katerim odloči o zahtevi občine po določbi 26. člena ZFO-1, obrazložiti v skladu z določbami 214. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - postopek osebnega stečaja - prehodne določbe
Stečajni postopek je posledica insolventnosti, torej smiselno objektivne in trajne nesposobnosti stečajnega dolžnika poravnati vse svoje obveznosti, kar nenazadnje izhaja tudi iz pravnih posledic stečaja tako za premoženje stečajnega dolžnika, kot za terjatve stečajnih upnikov. Sodišče zato ne vidi razloga, da posledic uvedbe stečajnega postopka ne bi bilo mogoče obravnavati kot okoliščin, zaradi katerih je tožnikovo razpolaganje s premoženjem omejeno in jih tožnik ni zakrivil po lastni volji.
Po prehodni določbi prvega odstavka 7. člena ZSVarPre-F se postopki za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, sicer dokončajo po prej veljavni ureditvi, vendar pa se ne glede na ta odstavek postopki ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka na podlagi vlog, vloženih na prvi stopnji maja 2018, dokončajo po tem zakonu. Drugi odstavek 14. člena ZBPP ugotavljanje materialnega položaja prosilca izrecno veže na določbe ZSVarPre, ki se uporabljajo pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči. Navedena prehodna določba se nanaša prav na ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči, zato bi jo bilo po presoji sodišča treba uporabiti tudi v obravnavani zadevi.
Tožena stranka v obrazložitvi sklepa ni navedla, zakaj konkretno je sledila ocenam ocenjevalcev in zakaj je zavrnila pripombe tožeče stranke na te ocene. Ocenjevalci sicer nedvomno imajo pravico, da v okviru svoje strokovne avtonomije dajo kakršnokoli oceno in jo ustrezno obrazložijo, vendar pa, če daje predpis prijavitelju pravico, da lahko oceni tudi oporeka, je treba obrazložiti, zakaj ima ocena ocenjevalca večjo težo.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Dolžnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja in sprotnega seznanjanja zlasti z novimi dognanji in metodami v stroki oziroma sodelovanja na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena organizacija ali strokovno združenje za sodne izvedence, sodne cenilce in sodne tolmače, določa ZS v šestem odstavku 87. člena. Tožnica je z odločbama iz leta 1988 in 1989 pridobila pravico opravljanja dela stalne sodne tolmačke za ruski in srbohrvaški jezik na celotnem ozemlju Slovenije, vendar ne povsem brez dodatnih pogojev oziroma obveznosti.
Tako s stališča zakonske ureditve, kot s stališča interpretacije te ureditve v upravnosodni praksi, ni zadržka, da ne bi tudi eno samo dejstvo – npr. resna strokovna napaka – odtehtalo dobrega izpolnjevanja vseh ostalih indikatorjev in kriterijev ter tako vplivalo na oceno državnotožilske službe, vendar mora toženka tako odločitev obrazložiti na način, ki omogoča njen preizkus na podlagi kriterijev oziroma s stališča razumnosti, saj lahko le taka obrazložitev po eni strani omogoči učinkovito sodno varstvo, po drugi strani pa odvrne vsak dvom o samovoljnosti odločanja.
naravovarstveno soglasje - Triglavski narodni park - varovano območje - gradnja - vodni zbiralnik - presoja sprejemljivosti posega v naravo - mnenje zavoda za varstvo narave
Okoliščina, da vodni zbiralnik sam po sebi nima bistvenih vplivov na varovana območja, še ne pomeni, da je sprejemljiv z vidika posrednih vplivov zaradi zasneževanja in delovanja A. Pokljuka.
V zadevi ni razčiščeno, ali je vpliv obravnavanega posega na divjega petelina C - nebistven pod pogoji (ob izvedbi omilitvenih ukrepov) ter bi bilo lahko izdano naravovarstveno soglasje s pogoji ali je vpliv bistven (razred D), zaradi česar je ocena gradnje neugodna ter je treba izdajo naravovarstvenega soglasja zavrniti. Ker je mnenje ZRSVN podlaga za odločitev upravnega organa o sprejemljivosti posega v naravo, mora biti to jasno in nedvoumno, kar v obravnavani zadevi ni.
postavitev skrbnika za poseben primer - ugotavljanje očetovstva - varovanje otrokove koristi
Center za socialno delo pri odločanju o obliki varstva, ki naj se da varovanemu, upošteva predvsem njegove potrebe in koristi. Odločitev, ali je postavitev skrbnika mladoletnemu otroku za vložitev tožbe na izpodbijanje očetovstva v njegovo korist, ne more temeljiti zgolj na pravici otroka, da pozna svoje starše. Pravica ne pomeni dolžnosti prevzemanja aktivne vloge, ampak zgolj možnost to pravico uveljavljati.
mednarodna zaščita - ukrep pridržanja - begosumnost - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - dvom v zatrjevano istovetnost
Tožnik je izgubo osebnega dokumenta ustrezno obrazložil, tako da sodišče zaključuje, da ni šlo za namerno izgubo, s katero bi želel prikriti resnično identiteto, kar bi lahko kazalo na očiten dvom v zatrjevane podatke pri organih v Sloveniji. Očiten dvom v tožnikovo identiteto ni podan.
dovoljenje za zadržanje - odločba o vrnitvi tujca - rok za prostovoljno zapustitev države - paricijski rok - kršitev določb ZUP
Po presoji sodišča niso bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo predmetne prošnje, saj je predpogoj za dovolitev zadrževanja predhodno izdana odločba o vrnitvi brez roka za prostovoljno vrnitev (oziroma odločba o odstranitvi brez roka), kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpolnjeno. Zato je prvostopenjski organ s tem, ko je ugotavljal, ali prva tožnica izpolnjuje pogoje za dovolitev zadrževanja, čeprav o prošnji ni bilo mogoče vsebinsko odločati, kršil pravila postopka ZUP o odločanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Glede na ugotovljeno vrednost premoženja, s katerim razpolagajo tožnica in njeni družinski člani, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Vrednost tožničinih nepremičnin, v katerih ne prebiva in katerih solastnica je skupaj z njenim zakonskim partnerjem, znatno presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja.
tožba v upravnem sporu - pravni interes za tožbo - zavrženje tožbe
Iz izpodbijanega sklepa, ki ga je tožnica priložila, izhaja, da z njim tožnici ni poseženo v njene pravice in pravne koristi, temveč ji je bil sklep očitno vročen pomotoma, saj tako iz sklepa kot iz tožbe same izhaja, da tožnica ni niti stranka postopka, v zvezi s katerim je bil izpodbijan sklep izdan. Glede na navedeno tožnica po presoji sodišča v obravnavani zadevi ne izkazuje pravnega interesa.