ZDR člen 122, 122/1, 122, 122/1. ZPP člen 338, 338/1, 350, 350/2, 353, 338, 338/1, 350, 350/2, 353.
plača - sklenitev delovnega razmerja
Delavec je upravičen do nadomestila plače od začetka zaposlitve pri tožencu, čeprav ni takoj začel opravljati dela pri tožencu - samostojnemu podjetniku, temveč kasneje po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi je bila ustrezno registrirana, pri čemer je toženec za tožnika takoj začel plačevati prispevke za socialno zavarovanje. Pogodba je bila veljavno sklenjena, razlogi za zamudo z delom pa niso nastali v sferi delavca.
Odškodninska odgovornost železniškega prevoznika za nematerialno škodo potnika po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Ur. l. SFRJ 2/74) in Zakon o spremembah in dopolnitvah le-tega (Ur. l. SFRJ 17/90) je objektivna. Šteje se, da je vzrok škode v vožnji z vlakom, če je le-ta nastala med vožnjo ter pri vstopanju v vlak in izstopanju z njega.
Sodišče mora v razlogih sklepa, s katerim napoti stranko na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, pojasniti, zakaj je štelo pravico stranke, ki jo je napotilo na pravdo, za manj verjetno.
Že na podlagi samega notarskega zapisa, če ima ta vse predpisane sestavine, dovoli sodišče s sklepom vknjižbo in stori vse, kar je potrebno za vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini. O izvršitvi tako dovoljenega vpisa pa, glede na stanje zemljiške knjige, odloča pristojno zemljiškoknjižno sodišče, ki z zakonom predpisanih pogojev za dovolitev vpisa ne ugotavlja znova, v primeru nasprotja med nalogom za vpis in zemljiškoknjižnim stanjem pa vpisa ne odredi oz.
Ravnanja toženke, ki je urejevala grob, v katerem je pokopana tudi njena mati, tako da je dosadila rože trajnice, nasula za grob primerno črno prst, okolico groba pa posula z belim peskom, ni mogoče šteti za take vrste motenja posesti, kateremu bi bilo mogoče dati sodno varstvo, čeprav je formalno najemnik groba tožnik.
bistvena kršitev določb postopka - odločba o glavni stvari
Če je podana bistvena kršitev postopka, ki se nanaša na sestavo odločbe, je ta lahko odpravljena zgolj z novo sestavo odločbe, torej ne da bi sodišče opravilo še kakšna druga procesna dejanja.
Pri ugotavljanju prispevka ene in druge stranke za nastanek nesreče ne zadošča, če sodišče ugotovi kakšna in katera protipravna ravnanja so udeleženci v prometu storili, marveč mora raziskati tudi vzročno zvezo med temi in nastalo posledico.
Ker gre za sospornika na strani tožene stranke, je pri odmeri stroškov potrebno upoštevati določbo prvega odst. 161. čl. ZPP, po kateri sosporniki krijejo stroške po enakih delih.
Izvedenčeva cenitev (izračun prometne vrednosti zemljišča in ocena poštene tržne vrednosti zemljišča) temelji na Enotni metodologiji za ugotavljanje vrednosti kmetijskih zemljišč. Ta določa upoštevanje neamortiziranega dela vrednosti investicij le v primerih iz 8. čl., torej, če gre za trajne nasade, vrtove ali meliorirana zemljišča. Za to pa pri parcelah, ki so predmet izvršbe, ne gre, kar pomeni, da dolžnik neutemeljeno uveljavlja tudi upoštevanje drugih investicij. Sicer pa je izvedenec v svoji dopolnitvi mnenja, ki jo je podal ravno glede na identičen ugovor dolžnika že odgovoril in pojasnil, da bi investicije lahko vplivale na prometno vrednost parcel, ne pa na njihovo tržno vrednost, ta pa je po določilu 2. odst. 178. čl. ZIZ odločilna za ugotovitev vrednosti nepremičnine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Iz vsebine ugovora je razvidno, da dolžnik sklepa o izvršbi ugovarja le delno in sicer oporeka višini izterjevanega zneska. Meni, da bi moral upnik superrabat obračunati tako, da pri obračunu skupnega prometa ne bi upošteval davka na dodano vrednost (DDV). V zvezi z zatrjevanim je dolžnik pripravil tudi obračun skupnega prometa brez DDV in predložil račune, ki prikazujejo skupni promet z in brez DDV. Glede na to, da je navedel pravnopomembno dejstvo in v zvezi z njim sodišču predložil tudi dokaze, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen glede glavnice v višini 20.377,58 SIT, ki predstavlja razliko med obračunom superrabata v višini 5 % od zneska skupnega prometa skupaj z DDV (127.627,85) in obračunom superrabata v isti višini od zneska skupnega prometa brez DDV (107.250,27).
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 343/3, 365, 365-1, 343/3, 365, 365-1.
pritožba dolžnika - izpodbijane odločbe
Dolžnica je z vložitvijo ugovora dosegla, da je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo. Z ugovorom je dolžnica dosegla največ kar je mogoče po zakonu zato za vložitev pritožbe zoper sklep nima nikakršne pravovarstvene potrebe. Interes za izpodbijanje odločbe je predpostavka vsake pritožbe.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
ZPPSL člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
začetek postopka prisilne poravnave - zaznamba sklepa o izvršbi
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini zaznamoval sklep o izvršbi. S to zaznambo je upnik pridobil za svojo terjatev poplačilno pravico. Poplačilna pravica je ločitvena pravica. Ker je upnik pridobil poplačilno pravico prej kot v roku dveh mesecev pred začetkom prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev izvršilnega postopka.
Upoštevaje višino tožnikovega tožbenega zahtevka ter dejstvo, da toženka sicer zatrjuje skromne premoženjske razmere v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in dolžnost preživljanja dveh mladoletnih otrok, vsekakor ni prepričljiva utemeljitev odločitve prvostopnega sodišča, da bi eventuelno dosojeno tožnikovo terjatev toženka lahko poplačala iz družinske pokojnine.