Ker gre za sospornika na strani tožene stranke, je pri odmeri stroškov potrebno upoštevati določbo prvega odst. 161. čl. ZPP, po kateri sosporniki krijejo stroške po enakih delih.
Odškodninska odgovornost železniškega prevoznika za nematerialno škodo potnika po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Ur. l. SFRJ 2/74) in Zakon o spremembah in dopolnitvah le-tega (Ur. l. SFRJ 17/90) je objektivna. Šteje se, da je vzrok škode v vožnji z vlakom, če je le-ta nastala med vožnjo ter pri vstopanju v vlak in izstopanju z njega.
Le dovolj intenzivno in dolgotrajno trpljenje oškodovanca upravičuje do denarne satisfakcije. Pritožbeno sodišče povsem sprejema popolne in pravilne dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da tožnica ni pretrpela duševnih bolečin večje intenzivnosti in daljšega trajanja ter da tudi druge, natančno ugotovljene okoliščine primera, prisoje denarne odškodnine ne upravičujejo.
Sodišče mora v razlogih sklepa, s katerim napoti stranko na pravdo, če je med dediči spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino, pojasniti, zakaj je štelo pravico stranke, ki jo je napotilo na pravdo, za manj verjetno.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
bistvena kršitev določb postopka - odločba o glavni stvari
Če je podana bistvena kršitev postopka, ki se nanaša na sestavo odločbe, je ta lahko odpravljena zgolj z novo sestavo odločbe, torej ne da bi sodišče opravilo še kakšna druga procesna dejanja.
Upoštevaje višino tožnikovega tožbenega zahtevka ter dejstvo, da toženka sicer zatrjuje skromne premoženjske razmere v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in dolžnost preživljanja dveh mladoletnih otrok, vsekakor ni prepričljiva utemeljitev odločitve prvostopnega sodišča, da bi eventuelno dosojeno tožnikovo terjatev toženka lahko poplačala iz družinske pokojnine.
Pri ugotavljanju prispevka ene in druge stranke za nastanek nesreče ne zadošča, če sodišče ugotovi kakšna in katera protipravna ravnanja so udeleženci v prometu storili, marveč mora raziskati tudi vzročno zvezo med temi in nastalo posledico.
Odločitev prvostopnega sodišča, po kateri je imela skupnost toženke in pokojnega J. B. vse tiste elemente, ki so značilni za zakonsko zvezo, je prvostopno sodišče pravilno ugotovilo in jih nasprotne pritožbene navedbe ne morejo omajati, zlasti upoštevaje še dejstvo, da sta nekaj letno življenje v takšni skupnosti celo zaključila s sklenitvijo zakonske zveze. Ker pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve prvostopnega sodišča glede skupnega gospodinjstva, (pretežnega) skupnega bivanja, ekonomske skupnosti ter skupnih financ in čustvene navezanosti kot prepričljive, katerim ni kaj dodati, nasprotnim, nedokazanim trditvam pritožbe ni potrebno odgovarjati.
Račun je listina, ki se izda na podlagi določenega poslovnega razmerja. Upnik iz verodostojne listine mora biti zato identičen z upnikom, ki sproži izvršilni postopek.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 343/3, 365, 365-1, 343/3, 365, 365-1.
pritožba dolžnika - izpodbijane odločbe
Dolžnica je z vložitvijo ugovora dosegla, da je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo. Z ugovorom je dolžnica dosegla največ kar je mogoče po zakonu zato za vložitev pritožbe zoper sklep nima nikakršne pravovarstvene potrebe. Interes za izpodbijanje odločbe je predpostavka vsake pritožbe.
Dediča, ki sta po dednem dogovoru prejela vsak po 7.500,00 DEM in sta dolžna plačati vsak 12.500,00 SIT takse, kljub temu, da prejemata skupaj le 40.000,00 SIT pokojnine po očetu in ju zaradi šolanja preživlja njuna mati, ne izpolnjujeta pogojev za oprostitev plačila te takse, ker bi s plačilom teh taks ne bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata, oziroma sploh ne bi bila zmanjšana, saj bi se s podedovanim celo izboljšal njihov premoženjski položaj.
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka denar prejela tekom medsebojnih pogajanj kot predujem, torej upravičeno. Vendar pa pritožnik utemeljeno opozarja, da je tožena stranka najkasneje z dnem, ko je s tretjim sklenila pogodbo za poslovni prostor glede katerega se je pogajala s tožencem, postala neupravičeni ter slaboverni pridobitelj in je v skladu z določbo 214. člena ZOR od takrat dalje dolžna plačati zamudne obresti.
ZTLR člen 37, 37. ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4.
lastninska tožba - vrnitev stvari - posest - dopolnitev vloge
V pripravljalni vlogi je tožeča stranka (po pozivu sodišča naj tožbo popravi) sporni pokal natančneje opisala, torej je tožbo v tem delu popravila. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo uporabiti določbe četrtega odstavka 109. člena ZPP/77 in tožbe v tem delu zavreči, ampak bi moralo tožbeni zahtevek v tem delu meritorno obravnavati.
Skladno s 1. odst. 27. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93) mora firma družbe z neomejeno odgovornostjo med drugim vsebovati tudi priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenik. Ker upnica v postavljenem roku ni popravila predloga za izvršbo, kot ji je bilo naloženo, niti zaprosila sodišče za podaljašanje določenega roka, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da se predlog za izvršbo zavrže.
Odločanje o glasovalni pravici upnikov, katerih terjatve so bile prerekane, je sestavni del odločanja o predlagani prisilni poravnavi. Gre za nekakšno predhodno vprašanje, ki se z gledišča postopka prisilne poravnave tiče vodstva naroka za prisilno poravnavo.Proti sklepu sodišča, ki se tičejo vodstva naroka, pa ni posebne pritožbe.
Pritožbi priložena Pogodba o odstopu terjatev - cesija z dne 11.03.1994 kaže le na to, da je dolžnik pridobil terjatev do družbe X d.o.o.. Sama po sebi predložena pogodba ne dokazuje prenehanja upnikove terjatve. Dokazila o pobotu, na podlagi cesijske pogodbe pridobljene terjatve s terjatvijo, ki jo v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik oz. dokazila o zatrjevani kompenzaciji, pa dolžnik ni predložil. Zato uveljavljani ugovorni razlog iz 8. točke 50. člena ZIP ni podan, saj dolžnik v ugovoru zatrjevanega dejstva ni dokazal.
ZIZ člen 133, 133/1, 134, 134/1, 133, 133/1, 134, 134/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovornost za opuščeno odtegnitev
Iz izreka sklepa izhaja, da je dolžnikov dolžnik dolžan upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil, istočasno pa, da je dolžan plačati celotno upnikovo terjatev po sklepu o izvršbi z dne 15.6.1995. Po 1. odst. 134. člena, v zvezi s 1. odst. 133. člena ZIZ je dolžnikov dolžnik dolžan upniku povrniti le tiste zneske, ki bi jih moral odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi. Kolikšen znesek je to, pa v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni ugotovilo.