Zaradi zamude pri plačilu bi sodišče prve stopnje lahko izdalo sklep s katerim bi štelo predlog za izvršbo za umaknjen, vendar le v primeru, da upnik tudi do dneva izdaje takega sklepa sodne takse ne bi plačal. Po plačilu sodne takse in po tem, ko je dne 16.06.2000 prejelo tudi potrdilo o plačilu, pa sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ne bi smelo več izdati.
bistvena kršitev določb postopka - odločba o glavni stvari
Če je podana bistvena kršitev postopka, ki se nanaša na sestavo odločbe, je ta lahko odpravljena zgolj z novo sestavo odločbe, torej ne da bi sodišče opravilo še kakšna druga procesna dejanja.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 343/3, 365, 365-1, 343/3, 365, 365-1.
pritožba dolžnika - izpodbijane odločbe
Dolžnica je z vložitvijo ugovora dosegla, da je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo. Z ugovorom je dolžnica dosegla največ kar je mogoče po zakonu zato za vložitev pritožbe zoper sklep nima nikakršne pravovarstvene potrebe. Interes za izpodbijanje odločbe je predpostavka vsake pritožbe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovorni postopek - obrazložitev ugovora - odgovor na ugovor
Dolžnik v ugovoru trdi, da sta se u upnikom sporazumela za ceno 450 DEM za celoletno poslovanje. Pri tem se sklicuje na pogodbo, za katero trdi, da je pri upniku. Glede na to, da je navedel dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka in v zvezi z zatrjevanim dogovorom sodišču smiselno predlagal, da pozove upnika, da predloži pogodbo, je dolžnikov ugovor moč šteti za obrazložen. V postopku z ugovorom zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne velja določba 57. člena ZIZ, razen v primeru, če dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izpodbija samo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neutemeljen ugovor
Izterjevani višini glavnice zaradi napačnega obračuna obresti, bi morala drugodolžnica ugovarjati že v roku 8 dni po prejemu sklepa o izvršbi. Ker tega ni storila je sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki ga je drugodolžnica prejela 16.04.1998, dne 25.04.1998 postal pravnomočen.
ZIZ dopušča ugovor po izteku roka le takrat, kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in je (dejstvo) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oz. v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki predstavlja izvršilni naslov, je bil drugodolžnici, kot je bilo že zapisano, vročen 16.04.1998. Takrat je stekel tudi rok za ugovor, v katerem bi drugodolžnica lahko navedla tako dejstvo, da je dolg delno poravnala s plačilom dne 28.05.1997, kot tudi dejstvo, da je bil preostanek dolga poplačan z blagom, ki ga je upnik odpeljal 22.01.1998.
Le dovolj intenzivno in dolgotrajno trpljenje oškodovanca upravičuje do denarne satisfakcije. Pritožbeno sodišče povsem sprejema popolne in pravilne dejanske ugotovitve prvostopnega sodišča, da tožnica ni pretrpela duševnih bolečin večje intenzivnosti in daljšega trajanja ter da tudi druge, natančno ugotovljene okoliščine primera, prisoje denarne odškodnine ne upravičujejo.
ZTLR člen 37, 37. ZPP (1977) člen 109, 109/4, 109, 109/4.
lastninska tožba - vrnitev stvari - posest - dopolnitev vloge
V pripravljalni vlogi je tožeča stranka (po pozivu sodišča naj tožbo popravi) sporni pokal natančneje opisala, torej je tožbo v tem delu popravila. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo uporabiti določbe četrtega odstavka 109. člena ZPP/77 in tožbe v tem delu zavreči, ampak bi moralo tožbeni zahtevek v tem delu meritorno obravnavati.
Skladno s 1. odst. 27. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/93) mora firma družbe z neomejeno odgovornostjo med drugim vsebovati tudi priimek vsaj enega družbenika z navedbo, da je družbenik. Ker upnica v postavljenem roku ni popravila predloga za izvršbo, kot ji je bilo naloženo, niti zaprosila sodišče za podaljašanje določenega roka, je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno odločilo, da se predlog za izvršbo zavrže.
Odločanje o glasovalni pravici upnikov, katerih terjatve so bile prerekane, je sestavni del odločanja o predlagani prisilni poravnavi. Gre za nekakšno predhodno vprašanje, ki se z gledišča postopka prisilne poravnave tiče vodstva naroka za prisilno poravnavo.Proti sklepu sodišča, ki se tičejo vodstva naroka, pa ni posebne pritožbe.
Tudi, če je obdolženec dvakrat ustrelil z revolverjem v tla v neposredno oškodovančevo bližino, predhodno pa ni meril v oškodovančevo telo, se je oškodovanec utemeljeno počutil ogroženega. Tako streljanje pomeni tudi resno grožnjo, zato je podano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 1. odst. 145. čl. KZ.
Če tožeča stranka v pritožbenem postopku priloži dokaz, da je bila taksa za tožbo v predpisanem roku plačana, le da prvostopnemu sodišču ni bilo pravočasno predloženo dokazilo o plačilu, je sklep sodišča, da se šteje tožba za umaknjeno, nepravilen. Opustitev predložitve dokazila ima v takem primeru posledice le po Zakonu o sodnih taksah (izterjava kazenske takse), ZPP pa sankcije z umikom tožbe ne določa.
V primeru, da je stranka povabljena na narok za glavno obravnavo, je potrebno oceniti razloge za mirovanje postopka po 1. odst. in ne po 3. odst. 209. člena ZPP, čeprav je narok določen tudi zato, da se opravi ogled stvari izven sodne stavbe.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 133, 133/1, 149, 149/6, 133, 133/1, 149, 149/6.
prepozen ugovor - pooblaščenec za sprejem pisanj
Ni pomembno, ali na vročilnici ni podpisa dolžnika, tj. njegovega zakonitega zastopnika ali drugih delavcev, saj je bil sklep o izvršbi dne 07.01.2000 vročen osebi, pooblaščeni za sprejem dolžnikovih pisanj (1. odst. 133. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360 člena ZOR), tak ugovorni razlog pomeni oviro za uveljavitev terjatve z izvršbo (11. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ) in je ugovor zato treba šteti za obrazložen.
Tožeča stranka se v primeru umika tožbe razbremeni povrnitve pravdnih stroškov le, če dokaže, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dokazno breme glede navedenega dejstva je torej na tožnikovi in ne na toženčevi strani.
V postopku za ureditev meje odloči sodišče o lastninski pravici spornega prostora med dvema sosednjima zemljiščema. Če pa spornega prostora med sosednjima zemljiščema ni, ker zatrjuje predlagatelj, da je lastnik dela parcele, ki je po zemljiškoknjižnih (in katastrskih) podatkih last nasprotnega udeleženca, gre za lastninski spor, o katerem se odloča v pravdnem postopku.