Na podlagi drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 davčni organ izda začasni sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti še pred izdajo odločbe oz. po poteku roka za predložitev obračuna, če obračun davka ni bil predložen, kadar pričakovana davčna obveznost presega 50.000,00 EUR. Gre za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti v primeru večjega davčnega dolga, ki ga je opredelil z zakonodajalec s spremembami ZDavP-2, in sicer z novelo ZDavP-2F, ki se uporablja od 1. 1. 2013 dalje. V takih primerih je davčni organ dolžan izdati začasen sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti in nima diskrecijske pravice oz. pravice prostega preudarka. Po mnenju sodišča je obrazložitev izpodbijanega sklepa glede verjetnega obstoja davčne obveznosti zadostna, prav tako pa je tudi v zadostni meri obrazložena njegova verjetna višina.
ZFPPIPP člen 5, 21, 21/2, 221b, 221b/4, 221d, 221d/4.
postopki zaradi insolventnosti - prednostne terjatve - poenostavljena prisilna poravnava - posodobljeni seznam terjatev - prispevki za socialno varnost - prispevki za zdravstveno zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - davčna izvršba
V postopku (poenostavljene) prisilne poravnave so nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov, ki so nastale v zadnjem letu pred začetkom postopka, navadne terjatve, za katere skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje poenostavljena prisilna poravnava, če so navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zastaranje kazenskega pregona
Glede na to, da je za kaznivo dejanje krive izpovedbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 289. člena KZ zagrožena kazen zapora do dveh let ter da po 111. členu KZ v takem primeru kazenski pregon ni več dovoljen, če je preteklo tri leta od storitve kaznivega dejanja, po 112. členu pa kazenski pregon zastara v vsakem primeru, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje kazenskega pregona, se sodišče strinja z oceno organa za BPP, da za nadaljevanje kazenskega pregona ni izpolnjen pogoj za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, da ne gre za očitno nerazumno zadevo.
davek od premoženja - poslovni prostori - davčna oprostitev
V skladu z 2. točko 19. člena ZDO se davek od premoženja ne plačuje le od poslovnih prostorov, ki jih lastnik oziroma uživalec uporablja za opravljanje dejavnosti. Ta oprostitev velja le za lastnika oziroma uživalca v isti osebi. V obravnavanem primeru pa tožnik kot fizična oseba premoženje oddaja v najem pravni osebi in ga nesporno sam ne uporablja za opravljanje dejavnosti. Za dejavnost ga torej uporablja najemnik, pravna oseba (v lasti njegove hčere), kar pa na odmero davka tožniku ne vpliva.
davčna izvršba - davčna izvršba na denarno terjatev dolžnika - ugovor dolžnikovega dolžnika - pobot - tožbena novota
Navedbe, ki se nanašajo na pobot zarubljenega zneska s terjatvijo, ki naj bi jo imela tožnica do davčnega dolžnika, so nedovoljena tožbena novota. Kot izhaja iz tožbe, so se skladno z ugotovitvami davčnega organa pogoji za zatrjevani pobot iztekli dober mesec dni pred izdajo sklepa o rubežu terjatve. Čim pa je tako, je imela tožnica možnost navajati dejstva in predlagati dokaze že v postopku pred izdajo akta.
Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti upoštevajoč pri tem finančni in tudi t.i. objektivni pogoj, ki ga določa 24. člen ZBPP. Kot izhaja iz tega določila, se prošnja za dodelitev BPP zavrne, če je očitno, da zadeva nima (niti) verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora biti torej očitna. To določilo je treba tolmačiti restrektivno, saj bi sicer lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Šele sodni postopek sam bo namreč lahko zanesljivo pokazal, kakšne možnosti za uspeh je imel prosilec za BPP. Če torej ni očitno, da zadeva nima niti verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za BPP ni mogoče zavrniti.
DDV - vračilo DDV - pravica do popravka DDV - zavrnitev vloge za vračilo DDV
Pravico do popravka DDV lahko uveljavljajo le davčni zavezanci po ZDDV-1. Davčni zavezanec, ki je prenehal obstajati, nima več statusa zavezanca za DDV, zato ne more popraviti (zmanjšati) zneska obračunanega DDV. Po ZDDV-1 fizična oseba ne more popravljati obračunanega zneska DDV v obračunu DDV-O.
DDV - vračilo DDV - pravica do popravka DDV - zavrnitev vloge za vračilo DDV
Po tretjem odstavku 39. člena ZDDV-1 davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča v zaključenem stečajnem postopku ali uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Navedeni inštitut po ZDDV-1 se uporabi lahko le v primeru, da gre za prodajalca oziroma dobavitelja, ki je davčni zavezanec. Zato tožnik kot fizična oseba po prenehanju opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika ni upravičena oseba do popravka DDV, ki ga je obračunal v času opravljanja registrirane dejavnosti, ne glede na to, da gre v obeh primerih za fizično osebo, kot poudarja tožnik in kljub temu, da je ob prenehanju dejavnosti poravnaval vse obveznosti.
davčna izvršba - izvršba na denarno terjatev davčnega dolžnika - ugovori dolžnikovega dolžnika - posojilna pogodba - neobstoj dolga
Odločitev je sporna v delu, ki se nanaša na sredstvo izvršbe: tožeča stranka namreč kot dolžnikova dolžnica trdi, da dolg iz posojilne pogodbe (delno) več ne obstoji. Vendar tega po presoji sodišča ni uspela dokazati. Iz bančnih računov ni razvidno nobeno vračilo denarja. Knjiženja, na katera se sklicuje, pa so bila nesporno opravljena naknadno in so zato neverodostojna. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo ter zatrjevanje (v tožbi), da je zmanjšala svoj dolg z izplačilom plač delavcem v gotovini, na drugačno odločitev ne vpliva.
dohodnina - davek od dobička iz kapitala - odsvojitev nepremičnine - vrednost kapitala ob pridobitvi - stroški na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja - dokazno breme
V obravnavani zadevi je sporna ugotovljena vrednost kapitala ob pridobitvi in v tej zvezi, ali je bila 1. točka sedmega odstavka 98. člena ZDoh-2 pravilno uporabljena. Ob upoštevanju tretjega odstavka 76. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec, če želi uveljavljati stroške na nepremičnini opravljenih investicij in vzdrževanja ter s tem znižati davčno osnovo, dokazati, da so ti stroški dejansko nastali. Pri tem mora izkazati, da gre za tako vrsto stroška, ki ga je mogoče priznati, in da ga je tudi plačal.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - po vložitvi tožbe izdana odločba - ustavitev postopka - stroški postopka
Ker je tožnica pisno sporočila sodišču da je tožena stranka po vložitvi tožbe izdala odločbo, in da tožbo v predmetnem upravnem sporu umika, je sodišče zaradi umika tožbe postopek ustavilo.
obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
To, da tožnica izpolnjuje predpostavke za odlog oziroma obročno plačilo dolga na podlagi 102. člena ZDavP-2, ne izključuje uporabe 111. člena tega zakona. Sklep za zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti se izdaja v skladu z namenom in pogoji prostega preudarka.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - prepoved razpolaganja z nepremičninami
Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da davčni organ ugotavlja, da obstoji nevarnost, da bo izpolnitev oziroma plačilo dodatno naložene davčne obveznosti onemogočeno ali precej otežena. Pravna podlaga za odločitev v obravnavani zadevi drugi odstavek 111. člena ZDavP-2, kjer pa razlogi glede onemogočene ali otežene izpolnitve davčne obveznosti, niso posebej navedeni kot pogoj za zavarovanje davčne obveznosti, kolikor pričakovana davčna obveznost presega 50.000 EUR.
DDV - dodatna odmera DDV - davek od dohodkov iz dejavnost - povečanje davčne osnove - davčno priznani odhodki - verodostojna knjigovodska listina - navidezni pravni posel
Pri spornih računih, ki jih je izdala družba C. d.o.o., gre za odhodke, ki niso potrebni za pridobivanje prihodkov tožnika, saj niso neposredni pogoj za opravljanje dejavnosti in tudi niso posledica opravljanja dejavnosti ter prav tako tudi niso v skladu z običajno poslovno prakso. Za ugotavljanje dobička pa se priznajo le odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2. Glede na to, da davčni organ ni priznal odhodkov, ki jih je tožnik uveljavljal na podlagi spornih računov za prevajanje, ki jih je v letih 2010 in 2011 izdala družba C. d.o.o., je posledično pravilno povečal davčno osnovo tožnika za izračun davka od dohodka iz dejavnosti.
ZPOmk-1 člen 6, 18, 24, 29, 29/4. Pogodba o delovanju Evropske unije (PEU) člen 101.
usklajeno ravnanje - javno naročanje - skupna ponudba - cilj skupne ponudbe - omejevanje konkurence - usklajeno določanje cen - sklep o preiskavi - razširitev postopka - vpogled v spis
Dokaz, da je bil cilj sporazuma omejevanje konkurence, bi bila lahko le nesporna ugotovitev, da bi pogoje javnega razpisa lahko zadovoljila vsaka stranka postopka s samostojno ponudbo, pri čemer bi bilo treba ovreči trditve tožnika da zaradi obsežnosti in zahtevnosti ne more oddati samostojne ponudbe. Podjetja so kot razlog za oddajo skupne ponudbe navajala tudi razpršitev poslovnega tveganja. Zavrnitev tega razloga zgolj z navedbo višine letnega prometa glede na predložene dokaze, ne da bi se ovrednotilo vpliv zatrjevanega na letni promet, ne zadostuje.
Iz sklepa o preiskavi jasno izhaja, kdo in kje mora omogočiti opravo preiskave, predmet preiskave (posle in dejavnosti, povezane z oddajo ponudb v postopkih oddaje javnih naročil za dobavo pisarniškega materiala za potrebe državnih organov Republike Slovenije in javne uprave) in razlog oprave preiskave. V izreku je toženka tudi določila način izvrševanja preiskave in pri tem v celoti sledila drugemu odstavku 29. člena ZPOmK-1, saj je predvidela le ukrepe, določene v tej določbi, v nadaljevanju pa še podrobneje opredelila predmet in namen preiskave, z opredelitvijo kršitve glede na zakonsko določbo ter do sedaj ugotovljeno dejansko stanje od uvedbe postopka dalje.
Toženka je kljub dopolnjenim dejanskim ugotovitvam lahko izdala izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem izdala nov sklep o uvedbi preiskave, saj je PRD vseboval tudi ugotovitve v zvezi z oddajo prikrojenih ponudb.
Sklepa o odložitvi pravice do vpogleda v spis ni treba obrazložiti, ker zoper sklep stranka nima sodnega varstva. Odložitev pravice do vpogleda v spis pa tudi ne krši pravice podjetij do obrambe, saj v vsakem primeru pridobijo možnost vpogleda z vročitvijo povzetka relevantnih dejstev.
ZICPES člen 71, 74. Uredba (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitev Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003 člen 17, 23, 23/3.
carinski ukrepi - varstvo pravic intelektualne lastnine - uničenje blaga pod carinskim nadzorom - izpolnitev pogojev za izrek ukrepa
V obravnavani zadevi je bila izdana odločba o začasnem zadržanju blaga, ki je bila izdana na podlagi 17. člena Uredbe (EU) št. 608/2013, zaradi suma kršitve pravic intelektualne lastnine blagovne znamke znamke „H2O MOP“ imetnika te pravice - tožnika. Iz 23. člena Uredbe izhaja, da se blago, pri katerem obstaja sum kršitve pravice intelektualne lastnine, lahko uniči pod carinskim nadzorom, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa. Med drugim je kot pogoj določeno soglasje deklaranta ali imetnika blaga, ki ga le-ta poda v 10 delovnih dneh od datuma, od katerega je bil uradno obveščen o prekinitvi prepustitve blaga. Če deklarant ali imetnik blaga carinskim organom ne potrdi svojega soglasja za uničenje blaga in jih ne obvesti o nasprotovanju uničenju blaga v teh rokih, lahko carinski organi štejejo, da je deklarant ali imetnik blaga potrdil svoje soglasje za uničenje tega blaga. Podobno določa tudi 71. člen ZICPES, ki se še uporablja do uveljavitve vladne uredbe. Iz navedene določbe prav tako izhaja, da je pogoj za uničenje blaga soglasje deklaranta, lastnika blaga ali osebe, ki z blagom razpolaga (4. in 5. odstavek 71. člena ZICPES).
V obravnavanem primeru je toženka lahko kljub dopolnjenim dejanskim ugotovitvam izdala izpodbijano odločbo, ne da bi pred tem izdala nov sklep o uvedbi postopka (oz. razširitev sklepa o uvedbi postopka), saj je PRD vseboval tudi ugotovitve v zvezi z oddajo prikrojenih samostojnih ponudb, gre pa za isti očitek, razdelitev trga pisarniškega materiala med strankami postopka. Logična pa je tudi utemeljitev toženke v točkah 526 – 530 izpodbijane odločbe, da gre v obravnavani zadevi za enotno, kompleksno in trajajočo kršitev, ki se je končala novembra 2012.
Toženka je v času do oprave nenapovedane preiskave pridobila dokaze, ki so kazali na obstoj kršitve določbe 6. člena ZPOmK-1, je pa predhodno v sklepu o uvedbi postopka utemeljila, da iz podatkov, ki jih ima izhaja verjetnost kršitve 6. člena ZPOmK-1, potrebovala pa je podatke - dokumente, ki so jih posedovale stranke postopka, ki jih do roka izvedene preiskave niso predložile samostojno, zato je iz razloga, ker je kršitev 6. člena ZPOmK-1 ena od najhujših kršitev konkurenčnega prava, imela podlago za opravo tudi nenapovedane preiskave.
Kljub temu, da sklenitev skupne ponudbe sledi legitimnemu cilju - zadovoljitvi pogojem javnega razpisa, to ne izključuje, da je bil cilj strank omejevanje konkurence, vendar je v tem primeru treba ta cilj omejevanja dokazati.
Dokaz, da je bil cilj sporazuma omejevanje konkurence, bi bila lahko le nesporna ugotovitev, da bi pogoje razpisa lahko zadovoljila vsaka stranka postopka s samostojno ponudbo, pri čemer bi bilo treba ovreči trditve, ki jih je tožnica dokazovala v odgovoru na PRD.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - zavrženje vloge
Izpodbijani sklep temelji na ugotovitvi, da tožnik kljub dvakratnemu pozivu toženke na dopolnitev vloge in dveh dopolnitvah, prošnje še vedno ni dopolnil tako, da bi bila sposobna za obravnavanje, saj iz nje še vedno ni razvidno, v kateri zadevi oz. zadevah želi dodelitev BPP in katero vrsto, obliko in obseg želi.
denacionalizacija - ovire za vračilo nepremičnin v naravi - zazidano stavbno zemljišče - nelegalna gradnja - izrek odločbe
Če na zemljišču, ki je predmet zahteve, v času odločanja stoji objekt, šteje to zemljišče za pozidano in je podana ovira za vračilo iz drugega odstavka 32. člena ZDen, ne glede na to, ali je objekt zgrajen legalno ali ne.
Iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, na kateri del podržavljnega zemljišča se izpodbijana odločba nanaša, na kar pravilno opozarja tožnica, saj ni navedeno, za katere dele današnjih parcel gre, ni mogoče preveriti, ali gre dejansko v celoti za zazidano stavbno zemljišče, kot ugotavlja toženka, ali ne, kot meni tožnica.