verjetnost obstoja terjatve - pridobitev lastninske pravice - vlaganja v tujo nepremičnino - dobrovernost pridobitelja
Upnik je zatrjeval, da naj bi lastninsko pravico pridobil zaradi vlaganj v nepremičnino. Besedilo najemne pogodbe pa kaže, da je tak zaključek neutemeljen. V najemni pogodbi je zapisano, da vložena sredstva najemnika v najete poslovne prostore ne pomenijo vložka najemnika v premoženje lastnika. To zanesljivo pomeni, da je upnik pri opravljanju svojih vlaganj vedel, da vlaga v tujo nepremičnino in da torej ni bil dobroveren. Graditelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da v času gradnje ne ve in tudi ni mogel vedeti, da gradi na tujem zemljišču.
predlog za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave
Sklep o začetku postopka prisilne poravnave je moč v pritožbi izpodbijati zgolj zaradi neobstoja procesnih predpostavk iz 26. člena ZPPSL oz. drugih procesnih predpostavk, ki bi morale biti izpolnjene, ne pa tudi iz razlogov, navedenih v 1. odst. 34. člena ZPPSL.
ZGD člen 394, 394/1, 416, 437, 587, 394, 394/1, 416, 437, 587. ZFPPod člen 27, 27/1, 27/4, 27, 27/1, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - predpostavke odgovornosti družbenika - status družbenika - odsvojitev poslovnega deleža - pooblastila odvetnikov - deklaratornost vpisa spremembe družbenikov v sodni register
Osnovna predpostavka za ugotovitev odgovornosti je dejstvo, da je imela oseba ob izbrisu družbe status družbenika, saj za obveznosti odgovarjajo le družbeniki.
dokaz o dolžnikovi lastnini - listina, primerna za vpis pravice - tožba na vpis pravice na dolžnika
Po 3. odst. 168. člena ZIZ mora upnik v primeru, če je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice, po 5. odst. 168. člena ZIZ pa v primeru, ko upnik take listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Samo dejstvo, da je sicer bila med drugo in tretjo toženo stranko nesporno sklenjena prodajna pogodba glede nepremičnine, da pa z notarsko overjeno pogodbo druga tožena stranka ne razpolaga, ker jo je izročila tretji toženi, ne more odvzeti tožeči stranki pravice, ki ji jo daje 5. odst. 168. člena ZIZ.
Ob takem stanju, ko je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožeča stranka svoje trditve, da je za toženo stranko opravila špediterske storitve, tudi dokazno podprla, izpodbijanje teh navedb s strani tožene stranke pa je ostalo dokazno nepodprto, odločitev sodišča prve stopnje ni mogla biti drugačna, kot da je izpadla v škodo tožene stranke.