ugotovitvena tožba - tožba na nedopustnost izvršbe
Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe je treba začeti šteti od takrat, ko je bil sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bila zavrnjena pritožba tretje in potrjen napotitveni sklep sodišča prve stopnje, vročen tožeči stranki, in ne že od dneva njegove izdaje.
Ker ugovori tožeče stranke kot tretje v izvršilnih zadevah niti ob vložitvi tožbe niti ob odločanju prvostopenjskega sodišča niso bili pravnomočno zavrnjeni, ta ni imela pravnega interesa za vložitev tožbe na ugotovitev, da je izvršba na sporne premične stvari nedopustna. Tožeča stranka za vložitev takšne tožbe torej ni imela podlage niti v določbi 3. odst. 65. člena ZIZ, niti v napotitvenem sklepu (ki se nanaša le na drugo toženo stranko), in ker tudi ni izkazala, kakšen pravni interes naj bi imela z vložitvijo predmetne tožbe zoper prvo in tretje toženo stranko, je njena tožba zoper prvo in tretje toženo stranko nedopustna.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK01454
KZ člen 47, 48, 48/1, 47, 48, 48/1, 47, 48, 48/1. ZKP člen 407, 407/1, 407, 407/1.
enotna kazen - stek kaznivih dejanj
Res je sicer, kar v pritožbi navaja obsojenec, da je mogoče enotno kazen po določbah 1. odst. 407. čl. ZKP izreči tudi v primeru, če je bila kazen iz ene pravnomočne sodbe že prestana, vendar pa samo takrat, če je izpolnjen tudi pogoj iz 1. odst. 48. čl. KZ, to je, da je bilo obsojencu v poznejši sodbi sojeno za kaznivo dejanje, ki ga je storil, preden je začel prestajati kazen po poprejšnji sodbi, ali za kaznivo dejanje, ki ga je storil med prestajanjem kazni zapora.
notarski zapis - izvršilni naslov - primernost - izvršljivost
Notarski zapis je primeren za izvršbo, če iz njega izhajajo poleg upnika in dolžnika tudi višina denarne obveznosti dolžnika ter čas njene izpolnitve oziroma zapadlost obveznosti.
Če dejstvo neplačevanja kreditnih obveznosti ni sporno, zapadlost terjatve dokazuje notarski zapis, v katerem je bila med strankama dogovorjena zapadlost celotnega kredita v primeru neplačila enega mesečnega obroka.
Sodna praksa je enotna o tem, da predhodni predlog pravobranilstvu po 14. členu Zakona o državnem pravobranilstvu, da se sporno razmerje reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka, v postopku pred sodišči ni procesna predpostavka.
Okoliščina, da naj bi preostali znesek dolžnik poravnal naknadno, za zemljiškoknjižni postopek ni pomembna, saj jo bo dolžnik moral uveljavljati v izvršilnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč dovoli izbris zaznambe izvršbe šele na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, kateremu je priložen sklep, ki je podlaga za izbris.
obnova postopka - nova dejstva in dokazi - pravno relevantna dejstva
Postopek je s sodno odločbo pravnomočno končan. Lahko se ga obnovi, če izve stranka za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oz. če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Uporaba te zakonske določbe pa glede na ugotovljena dejstva potrjuje pravilnost izpodbijane odločitve. Predlog ni bil utemeljen že zato, ker se novi dokazi ne nanašajo na pravno relevantna dejstva.
Odločitev o tem, da sodišče ne izvede enega od predlaganih dokazov ne predstavlja kršitve določb pravdnega postopka, v obravnavanem primeru pa tudi ni prišlo do kršitve na področju dejanskega stanja. Izvedba tega dokaza na odločitev namreč ne bi mogla vplivati (tudi, če bi se izkazalo, da so vse trditve pod točko 1 tožbe, resnične).
ZGD člen 564, 564. ZPP člen 67, 67/3, 67, 67/3. SPZ člen 142, 142. ZZK-1 člen 24, 25, 24, 25.
vpis hipoteke - stranka postopka - pravna oseba
Podružnica ne more biti nosilka materialne pravice, zaradi česar ni mogoče ugoditi njenemu predlogu, da se ta pravica vpiše nanjo. V tem postopku ne gre za uveljavitev njene premoženjske pravice, saj po 564. čl. ZGD podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja. Kot organizacijski del matičnega podjetja ima pooblastila za sklepanje pravnih poslov, vendar ni nosilka pravnih poslov, nosilec je vedno matično podjetje, ki odgovarja tudi za vse njene obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem. Enako velja za banke. Podružnica je del tujega podjetja in njeno premoženje je sestavni del premoženja tujega podjetja, ki je subjekt in nosilec pravnih poslov, ki se sklepajo preko podružnice, zato so neutemeljeni očitki pritožbe, da sodišče predlagateljici ni priznalo statusa pravne osebe po 3. odst. 67. čl. ZPP. Premoženje podružnice pripada družbi, kar omenja tudi pritožba in da zato tudi podružnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, zato podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v katero korist je hipoteka ustanovljena.
Sodišče mora pri določanju načina uporabe stvari v solastnini upoštevati interese posameznih udeležencev. Drži tudi, da v skupno stvar ni mogoče vlagati brez soglasja vseh solastnikov. V obravnavanem primeru nasprotni udeleženki večja vlaganja s sklepom sodišča niso dovoljena, temveč le zasilna usposobitev prostorov za bivanje, ki gre v celoti v njeno breme.
Primarno se mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes in le, če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oz. solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti in le če izkaže kateri od solastnikov glede na velikost svojega deleža ali druge okoliščine upravičeno večji interes za stvar oz. stvari, sodišče odloči, da to stvar dobi
Ker je pri tej nepremičnini vpisana lastninska pravica na dolžnika, na pravilnost odločitev ne more vplivati okoliščina, da ta dolžnik v poslovnem prostoru, na katerega je bila dovoljena izvršba, opravlja dejavnost samostojnega podjetnika. V vsakem primeru gre za namreč za isto fizično osebo.