• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL sklep II Cp 4738/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - nepravdno pravo
    VSL51723
    ZZZDR člen 211, 212, 211, 212. ZPP člen 76, 76/1, 81, 82, 76, 76/1, 81, 82.
    stranka - skrbnik za poseben primer
    Obstoj fizične osebe je absolutna procesna predpostavka tudi v

    nepravdnem postopku. Če fizična oseba ni več živa, nima sposobnosti

    biti stranka (člen 76/1 ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

    Skrbnik za poseben primer v smislu določb ZZZDR na mesto neobstoječe

    - mrtve osebe ne more vstopiti niti kot materialnopravni zavezanec

    niti kot njegov procesni zastopnik in tudi ne kot zastopnik neznanih

    dedičev. Začasnega skrbnika lahko postavi sodišče le v uvedenem

    zapuščinskem postopku v skladu z določbo 131. člena ZPP.

     
  • 62.
    VSL sklep II Cp 4696/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51001
    ZPP člen 168, 168/5, 168, 168/5.
    oprostitev plačila sodne takse - mladoletnik
    Res je sicer, da je zavezanka za plačilo sodnih taks mladoletna

    tožnica, ne pa njeni starši in da se šteje tožba, ki ji ni priloženo

    dokazilo o plačilu sodne takse, za nepopolno vlogo, vendar pa

    tožničino premoženjsko stanje ni tako slabo, da bi odločitev o

    zavrnitvi predloga posegla v njeno pravico do sodnega varstva. Čeprav

    nima lastnih sredstev, je materialni standard njenih staršev vendarle

    dovolj ugoden, da lahko priskrbijo sredstva, potrebna za plačilo

    sodnih taks za taksno zavezanko v tem postopku.

     
  • 63.
    VSL sklep II Cp 5415/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51733
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški postopka - umik tožbe
    Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

    zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

    mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

    stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

    vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

    dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

    Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

    upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

    razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

    obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

    stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

    odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

    s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

    zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

    stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

     
  • 64.
    VSK sodba I Cp 1562/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSK01516
    ZTLR člen 54, 54. ZNP člen 145, 145. SPZ člen 88, 88.
    nujna pot - priposestvovanje služnosti
    Nujna pot, na katero se sklicuje pritožba, je omejitev lastninske pravice soseda v obliki posebne stvarne služnosti, ki pa se ustanovi prisilno s pravnomočno sodno odločbo. Če bi preko nepremičnine tožene stranke tekla javna pot, tožeča stranka s civilnopravnim zahtevkom na odstranitev gradnje na nepremičnini tožene stranke ne bi mogla uspeti, saj se varstvo posesti na javni poti ne zagotavlja v postopku pred sodiščem. Tožeča stranka je v pravdi lahko uveljavljala le civilnopravno varstvo, zato se je sodišče prve stopnje moralo ukvarjati z vprašanjem obstoja kakšne njene civilnopravne pravice na nepremičnini tožene stranke.

     
  • 65.
    VSL sklep I Cp 754/2005
    14.12.2005
    pogodbeno pravo
    VSL50085
    ZOR člen 630, 630. ZGD člen 77.
    gradbena pogodba - Odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - povrnitev stroškov - stvarna napaka
    Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik sklenil gradbeno

    pogodbo s prvim tožencem in ne z izbrisano družbo, je v nasprotju z

    izpovedjo prvega in drugega toženca, zato je višje sodišče ocenilo,

    da je podana absolutno bistvena kršitev postopka. Pritožnika

    utemeljeno opozarjata, da je izbrisana družba družba z neomejeno

    odgovornostjo, po 77. členu ZGD pa za obveznosti takšne družbe

    odgovarjajo družbeniki z vsem svojem premoženjem. Pritožnika torej

    pravilno opozarjata, da v primeru družbe z neomejeno odgovornostjo -

    pri odločanju o nadaljevanju postopka zoper družbenike - ni pomembno,

    v kakšni meri so ti imeli vpliv na poslovanje družbe.

     
  • 66.
    VSL sklep I Cp 4251/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL50634
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-7, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 198, 198.
    vročitev tožbe - zamudna sodba
    V 1. odst. 142. člena ZPP je določeno, da je potrebno tožbo vročiti

    stranki osebno. Pri tem ZPP ne navaja, da je potrebno tožbo in druga

    pisanja, ki se vročajo osebno, stranki vročati prav na naslovu

    njenega stalnega prebivališča. Fizični osebi se namreč po 2. odst.

    139. člena ZPP vroča v stanovanju ali na njenem delovnem mestu, ali

    pa na sodišču, če je tam, če pa takšna vročitev ni mogoča pa lahko po

    določbi 4. odst. 139. člena ZPP sodišče odloči, da se vročitev opravi

    na drugem kraju. Po določbi 1. odst. 133. člena ZPP se podjetnikom

    posameznikom vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je

    pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v

    poslovnem prostoru ali na sedežu. Sodišče prve stopnje navedenih

    določb ni upoštevalo, saj niti potem, ko se je vročilnica o vročanju

    tožbe toženi stranki na naslovu njenega stalnega prebivališča vrnila

    z oznako "ni dvignil", ni poskušalo tožbe ponovno vročiti toženi

    stranki na naslov njenega začasnega prebivališča, kjer bi tožena

    stranka lahko tudi imela stanovanje, ali pa na naslov na S., kjer je

    po podatkih tožbe in dopisa Davčnega urada z dne 7.2.2005 delovno

    mesto in sedež tožene stranke kot s.p.-ja. Ker je iz navedenih

    podatkov spisa izhajalo, da ima tožena stranka stanovanje lahko tudi

    drugje kot na naslovu njenega stalnega prebivališča, prav tako pa je

    bilo jasno, kje je njeno delovno mesto in sedež, ni mogoče šteti, da

    je bila s fiktivno vročitvijo na naslovu njenega stalnega

    prebivališča tožba toženi stranki pravilno vročena.

     
  • 67.
    VSL sodba IV Cp 5735/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50798
    ZPP člen 107, 107/1, 146, 107, 107/1, 146.
    priznanje očetovstva - ugotavljanje očetovstva
    Čeprav očetovstva zaradi zamude prekluzivnih rokov ni dopustno

    ugotavljati v postopku, predvidenim z Zakonom o zakonski zvezi in

    družinskih razmerjih, pa je vendarle dopustno dokazovati, da je bilo

    očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v

    času njegovega ugotavljanja ali priznanja. Tožba na ugotovitev

    obstoja listine oziroma dejstva veljavnega priznanja za potrebe

    dedovanja ni vezana na noben rok. Prav takšen je konkreten primer. Za

    uveljavitev dedne pravice tožnikov po pokojnem A.F. na podlagi

    odstopne pravice je pogoj, da je oče oziroma mož tožnikov pokojni

    A.K. sin pokojnega A.F..

     
  • 68.
    VSL sklep III Cp 5539/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48585
    ZIZ člen 38, 38c, 38c/2, 38/5, 38, 38c, 38c/2, 38/5.
    izvršilni stroški - potrebni stroški - izvršitelj
    Upnik ima možnost zahtevati, da o pravilnosti izvršiteljevega

    obračuna odloči sodišče, če z njim ne soglaša. Če te možnosti upnik

    ne izkoristi, mora stroške izvršitelja, ki niso bili potrebni za

    izvršbo, nositi sam, saj mu je dolžnik na podlagi 5. odst. 38. čl.

    ZIZ dolžan povrniti le potrebne stroške.

    Kateri izvršiteljevi stroški so bili potrebni, pa lahko sodišče

    ugotovi le na podlagi izvršiteljevega poročila in obračuna. To

    pomeni, da mora biti iz poročila in obračuna jasno razvidno, kdaj je

    posamezen strošek nastal, v kakšni višini in količini in zakaj je bil

    potreben.

     
  • 69.
    VSL sodba I Cp 5058/2005
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51214
    ZOZP člen 4, 4/7, 4, 4/7. ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/1, 141, 141/2, 318, 318/1.
    regres - zamudna sodba - dodatna premija - nevarnost
    Pri rešitvi spornega pravnega razmerja se je sodišče prve stopnje

    pravilno oprlo na pogodbo o zavarovanju, sklenjeno med tožečo stranko

    in Draganom K., katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje

    avtomobilske odgovornosti AO-03. Če je s premijskim sistemom za

    razširitev zavarovalnega kritja ali za povečano nevarnost določena

    dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico

    izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju

    med plačano premijo in premijo, ki bi zaradi razširitve zavarovalnega

    kritja ali povečane nevarnosti morala biti plačana (1. točka 2. odst.

    2. člena Splošnih pogojev). Tako pravico ima tožeča stranka tudi

    takrat, kadar sta zavarovanec oziroma sozavarovana oseba prepustila

    vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano

    nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije (2. točka 2.

    odst. 2. člena Splošnih pogojev). Za povečano nevarnost se skladno s

    premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti med

    drugim šteje posest in uporaba vozila, ki ga vozi voznik z manj kot

    tremi leti vozniških izkušenj.

     
  • 70.
    VSL sklep II Cp 3786/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo - obligacijsko pravo
    VSL50998
    ZTLR člen 12, 12/2, 12, 12/2. ZSZ člen 9 - 28, 9 - 28. ZPN člen 5, 7, 7/2, 5, 7, 7/2.
    družbena lastnina - stavbno zemljišče - promet z nepremičninami - funkcionalno zemljišče
    Z ustavnim amandmajem XCIX (Uradni list RS, št. 7/91) so bile

    razveljavljene določbe prejšnje Ustave RS, ki so izključevale

    lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih

    mestnega značaja. Z odločbo Ustavnega sodišča, opr. št. U-I-105/91-18

    z dne 23. 4. 1992 (Uradni list RS, št. 24/92) so bile razveljavljene

    določbe 9. do 28. člena Zakona o stavbnih zemljiščih. Med drugim so

    bile odpravljene omejitve glede uporabe in prenosa pravice uporabe na

    stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Preostali še veljavni

    predpisi iz tega področja so prenos pravice uporabe dovoljevali.

    Sedmi člen Zakona o prometu z nepremičninami je urejal prenos

    lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni

    lastnini, in prenos pravice uporabe na zemljišču pod stavbo in na

    zemljišču, ki je potreben za njeno redno uporabo. Določal je, da se

    hkrati preneseta lastninska pravica na stavbi in pravica uporabe na

    funkcionalnem zemljišču. Ničesar pa ta predpis ne pove o tistem

    zemljišču, ki presega obseg funkcionalnega zemljišča.

     
  • 71.
    VDS sklep Psp 619/2005
    14.12.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03703
    Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46.
    izvedenec - nagrada - izvedenina - zbirka podatkov
    Če izvedenec izdela izvedensko mnenje na podlagi pregleda dokumentacije v sodnem in upravnem spisu ter zdravstvenem kartonu, to dokumentacijo pa mu posreduje sodišče, ni upravičen do nagrade za dodatno zbiranje in proučevanje dokumentacije. V določbi 45. čl. Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih je izrecno določeno, da se pri študiju spisa upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja, med katere spadata upravni spis in zdravstveni karton.

     
  • 72.
    VSL sklep III Cp 4459/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48572
    ZIZ člen 38, 38/7, 67, 38, 38/7, 67.
    nasprotna izvršba - poplačilo obveznosti
    Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da bi moral upnik takoj

    zahtevati povrnitev stroškov, najkasneje pa v 30 dneh po končanem ali

    ustavljenem izvršilnem postopku (7. odst. 38. člena ZIZ). O njih bi

    moralo sodišče v roku 8 dni od prejema upnikove zahteve odločiti in

    jih nato izterjati od dolžnika (8. odst. 38. člena ZIZ). V

    obravnavani zadevi upnik takšne zahteve ni postavil, zato sodišče o

    teh stroških tudi ni odločilo, kot je pravilno ugotovilo sodišče

    prve stopnje. Upnik zato ni ravnal pravilno, ko si je znesek

    38.537,80 SIT poplačal iz drugih preplačil dolžnika. Ker omenjeni

    stroški še niso bili predmet odločitve, je sporni znesek prešel na

    upnika brez pravne podlage. Če je tako, so s tem izpolnjeni pogoji za

    dolžnikov vrnitveni zahtevek oziroma za nasprotno izvršbo.

     
  • 73.
    VDS sodba Pdp 885/2004
    14.12.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03407
    ZDR člen 52, 111, 111/1, 111/1-5, 52, 111, 111/1, 111/1-5.
    delovno razmerje za določen čas - transformacija delovnega razmerja - izredna odpoved
    Če je izredna odpoved PZ, sklenjene za določen čas, podana

    zakonito (ker je delavec zamudil rok za vložitev tožbe za

    ugotovitev nezakonitosti odpovedi PZ po 3. odstavku 204.

    člena ZDR), delavec ne more uspešno uveljavljati

    transformacije delovnega razmerja, sklenjenega za določen

    čas v delovno razmerje, sklenjeno za nedoločen čas, ker PZ

    ni bila sklenjena skladno z 52. členom ZDR, saj mu je PZ

    prenehala na drugi pravni podlagi (izredna odpoved PZ).

     
  • 74.
    VSL sodba I Cpg 1305/2003
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06232
    Dunajska konvencija člen 1, 1a, 7, 40, 49/1, 49/1a, 78, 81. .
    konvencija
    Za materialnopravno presojo predmetnega kupoprodajnega odnosa pridejo

    upoštev določbe Konvencije o pogodbah o mednarodni prodaji blaga z

    dne 11.4.1980 (v nadaljevanju Dunajska konvencija). Po določbi 1.a)

    točke 1. člena te konvencije se le-ta uporablja za pogodbe o prodaji

    blaga, sklenjene med strankami, ki imajo svoje sedeže na ozemlju

    različnih držav, če so te države države pogodbenice. Tožeča stranka

    ima sedež v NEMČIJI, tožena stranka pa v REPUBLIKI SLOVENIJI obe

    državi pa sta državi pogodbenici.

     
  • 75.
    VSL sodba I Kp 666/2005
    14.12.2005
    kazensko materialno pravo
    VSL22709
    KZ člen 203, 203/1, 203, 203/1, 203, 203/1.
    neplačevanje preživnine
    Samo dejstvo, da je bil zoper obdolženca v avgustu leta 2004 vložen

    predlog za izvršbo in zavarovanje, ter da je bil nato tudi dejansko

    izdan sklep o izvršbi in zavarovanju, na podlagi katerega je bil

    oškodovanec poplačan tudi za preživninske obroke, ki so predmet tega

    kaznivega dejanja, obdolženca ne ekskulpira odgovornosti za kaznivo

    dejanje. Neplačevanje preživnine po I. odst. 203. člena KZ stori,

    kdor ne daje preživnine za osebo, ki jo je po zakonu dolžan

    preživljati in za katero je višina njegove preživninske obveznosti

    določena z izvršilnim naslovom, čeprav bi to zmogel. Ker obdolženi za

    oškodovanca preživnine, ki je določena z izvršljivim dogovorom Centra

    za socialno delo Trebnje z dne 2.3.1994, ni plačeval, čeprav bi jo

    glede na to, da je zaposlen, zmogel, je izpolnil znake kaznivega

    dejanja in sama uspešnost ali neuspešnost izvršbe na to ne vpliva.

     
  • 76.
    VDS sodba Psp 546/2005
    14.12.2005
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS03704
    ZZZPB člen 17 c, 70, 70, 17 c. Pravilnik o merilih za izpolnjevanje obveznosti brezposelnih oseb in o prenehanju pravice do denarnih prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti člen 5, 6, 6/1, 7, 10, 5, 6, 6/1, 7, 10.
    izbris - brezposelna oseba - nadzor - evidenca brezposelnih
    Ker tožnica ni bila dosegljiva na nadzorih, opravljenih v času in

    kraju, določenem z zaposlitvenim načrtom, je bil skladno s 70.

    členom ZZZPB izpolnjen pogoj, da se jo preneha voditi v evidenci

    brezposelnih oseb. Pri tem ni odločilno, ali je imel toženec v

    času nazdora za tožnico prosto delovno mesto ali ne, saj zakon ne

    določa tega pogoja.

     
  • 77.
    VSL sklep I Cp 4774/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSL51197
    ZTLR člen 5, 42, 5, 42. ZOR člen 133, 200, 133, 200. URS člen 72, 72. ZVO člen 5, 5.
    imisija - pravica do zdravega življenjskega okolja - vir nevarnosti - odškodnina za negmotno škodo
    Sodišče prve stopnje je sicer zavzelo pravilno pravno izhodišče, ko

    se v izpodbijani sodbi sklicuje na določbo 5. člena ZTLR, ki kot

    mejna kriterija, ki razločujeta dopustne imisije od nedopustnih,

    določa otežkočeno uporabo nepremičnin zaradi dima, neprijetnih

    vonjav, toplote, saj in podobnih dejavnikov čez mero, ki je glede na

    naravo in namen nepremičnine in glede na krajevne razmere običajna

    ali ki povzroča znatnejšo škodo. Sodno varstvo, ki ga zahtevata

    tožnika z negatornim tožbenim zahtevkom, ima nadalje svojo pravno

    podlago v določbi 42. člena ZTLR, ki predvideva pravovarstveni

    zahtevek na prenehanje opisanih vznemirjanj, v primeru nastanka škode

    pa tudi uveljavitev ustreznega odškodninskega zahtevka, pri čemer je

    tudi mogoč zahtevek za povrnitev negmotne škode tudi zaradi kršitve

    pravice do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS,

    katero zatrjujeta v konkretnem primeru tudi tožnika. Sodišče prve

    stopnje je nadalje našlo tudi ustrezen pravni okvir za dajatveni

    tožbeni zahtevek na odstranitev gnojne jame in prašičev v določbi

    133. člena ZOR, ki omogoča prizadetemu, da zahteva od imetnika vira

    nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb

    večja škoda, ter se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje

    ali škodna nevarnost, če nastanka vzmenemirjanja ali škode ni mogoče

    preprečiti z ustreznimi ukrepi. Navedene pravne podlage je tako glede

    opustitvenega zahtevka - na prenehanje vznemirjanj, ki jih po

    trditvah tožečih strank predstavlja smrad, ki izvira iz gnojne jame

    in prašičev toženih strank, kot tudi glede dajatvenega zahtevka - na

    odstranitev navedenih virov smradu mogoče uporabiti v spornem primeru

    kot ustrezno zgornjo premiso na ugotovljene pravno odločilne

    okoliščine. Kot že zgoraj omenjeno pa ima odškodninski zahtevek

    tožnikov pravno podlago tudi v že omenjeni ustavni določbi.

    Vendar pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru nepravilno

    ugotavljalo pravno odločilna dejstva, to pa je predvsem - kot je

    razvidno iz dosedaj nanizane pravne ureditve, ali zatrjevani smrad,

    ki predstavlja imisijo, presega krajevno običajne meje in nadalje ali

    je škoda, ki jo tožnika zatrjujeta pogojena s smradom, ki presega

    normalne meje oziroma še dopustno obremenitev.

     
  • 78.
    VSK sodba I Cp 1438/2005
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01452
    ZOR člen 99, 270, 274, 99, 270, 274.
    razlaga pogodbe - pogodbena kazen - namen pogodbenikov
    Da bi bila pogodbena volja drugačna, kot je zapisana v avtorski pogodbi, se ni nikoli med postopkom zatrjevalo, zato je bila razlaga pogodbe v tem sporu samo problem uporabe prava in ne problem ugotavljanja dejanskega stanja. Iz zapisane pogodbe je bil skupen namen pogodbenikov jasen. Če je bila pogodbena volja toženca drugačna, kot je zapisana, pa bi moral toženec na to razliko med izjavljeno in dejansko voljo pravočasno opozoriti, saj bi sodišče raziskovalo, ali je skupen namen pogodbenikov drugačen kot je bil izjavljen v pisni pogodbi samo, če bi se zatrjevalo, da so pogodbena določila kakorkoli sporna.

     
  • 79.
    VSK sklep I Cp 1491/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSK01517
    ZGD člen 394, 394/3, 394, 394/3. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 27, 27/4, 27/5, 27, 27/4, 27/5.
    zavrženje tožbe - izbris iz sodnega registra - pravdna stranka - prenehanje družbe
    Tožena stranka kot pravna oseba ne obstaja več. Izbris je bil za obe toženi stranki objavljen v Uradnem listu. Ta objava je namenjena vsem upnikom, ki imajo odprte terjatve do izbrisanih družb, da te terjatve lahko v enoletnem prekluzivnem roku uveljavljajo proti družbenikom izbrisane družbe.

     
  • 80.
    VSL sklep I Kp 547/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSL22704
    ZKP člen 344, 344/1, 344, 344/1.
    sprememba obtožbe
    V I. odst. 344. člena ZKP je določeno, da sme tožilec na glavni

    obravnavi ustno spremeniti obtožnico, če med glavno obravnavo spozna,

    da izvedeni dokazi kažejo na to, da se je spremenilo v obtožnici

    navedeno dejansko stanje. Ta določba torej omogoča, da lahko državni

    tožilec na glavni obravnavi spremeni obtožbo, če po njegovi oceni

    izvedeni dokazi kažejo na drugačno dejansko stanje, kot ga je razumel

    ob vložitvi obtožnice oziroma, če se odloči, da bo dejanje, ki je

    opisano v obtožbi, s spremembo obtožbe bolj konkretno in natančno

    opisal. Ni treba, da na drugačno dejansko stanje kažejo novi dokazi,

    lahko so tudi isti dokazi, ki so bili izvedeni med preiskavo, ki pa

    jih po njihovi izvedbi na glavni obravnavi tožilec drugače oceni.

    Edina omejitev, ki jo mora pri tem upoštevati državni tožilec je, da

    se mora predmet obtožbe še vedno nanašati na isti historični dogodek.

    Tožilec lahko obtožnico ob navedenem pogoju spremeni vse do konca

    glavne obravnave (torej do naznanila predsednika senata, da je glavna

    obravnava zaključena). Ker je državna tožilka v predmetni kazenski

    zadevi obe modifikaciji obtožbe podala še pred zaključkom glavne

    obravnave, prav tako pa se je spremenjena obtožnica še vedno nanašala

    na isti historični dogodek, pritožnik utemeljeno opozarja, da sama

    takšna sprememba obtožbe ne more predstavljati zlorabe procesnih

    pravic.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>