• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sklep I Cp 6006/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51192
    ZIZ člen 272, 272.
    regulacijska začasna odredba
    Kadar predlagatelj zahteva začasno odredbo med pravdnim postopkom,

    mora biti ta začasna odredba v zvezi s terjatvijo, ki jo vtožuje.

    Začasna odredba z nadomestitvijo soglasja toženca za priključitev na

    vodovod ni v zvezi z zahtevkom na ugotovitev obsega in deležev na

    skupnem premoženju, zato tudi kot regulacijska začasna odredba v tem

    postopku ni dopustna.

     
  • 82.
    VSL sklep IV Cp 4938/2005
    14.12.2005
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL50086
    ZZZDR člen 106, 106/1, 106, 106/1. ZNP člen 21, 37, 21, 37. ZPP člen 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8, 2, 2/1, 180, 180/1, 184, 185, 186, 339, 339/2, 339/2/8.
    stiki otroka s staršem - otrokova želja - nepravdni postopek - odvzem možnosti obravnavanja
    Predlagatelj je res deloma spremenil svoj prvoten predlog za ureditev

    otrokovih stikov. Za razliko od pravdnega postopka, ki se začne s

    tožbo, ki mora med drugim obsegati tudi določen zahtevek glede glavne

    stvari in stranskih terjatev, in v katerem je sodišče vezano na

    zahtevke strank, saj odloča v njihovih mejah, mora predlog v

    nepravdnem postopku vsebovati samo opis razmerja oziroma stanja, o

    katerem naj sodišče odloči, medtem ko zahtevek ni bistvena sestavina

    predloga. V pravdnem postopku nastopata pravdni stranki z

    nasprotujočimi si interesi in tožnik mora točno povedati, kakšno

    pravno varstvo zahteva; zato so pravila o spremembi tožbi dokaj

    stroga in toga. V nepravdnem postopku pa nastopajo udeleženci, ki

    imajo praviloma vsi interes, da se določeno razmerje uredi.

    Predlagatelj lahko sicer v predlogu navede način, na katerega naj

    sodišče razmerje uredi, vendar pa sodišče pri urejanju razmerja

    upošteva tudi interese drugih udeležencev, zato toga pravila o

    spremembi tožbe ne pridejo v poštev. Ne glede na predlagateljev

    predlog bi namreč lahko sodišče prve stopnje otrokove stike uredilo

    tudi na drugačen način - tako, da se z njimi v največji meri

    zagotavljajo otrokove koristi. Zato dejstvo, da sodišče prve stopnje

    nasprotni udeleženki ni odobrilo posebnega roka zaradi spremembe

    predlaganega načina ureditve razmerij med udeleženci in ni preložilo

    naroka, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka.

     
  • 83.
    VSK sodba Kp 274/2005
    14.12.2005
    kazensko procesno pravo
    VSK01575
    ZKP člen 329, 329.
    zavrnitev dokaznega predloga
    V zvezi z zavrnitvijo dokaznih predlogov sodišče ni dolžno ugoditi vsakemu dokaznemu predlogu. Dokazni predlog se mora seveda nanašati na pravnorelevantno okoliščino, ob odločanju o tem, ali mu bo sodišče ugodilo ali ne, pa je potrebno pretehtati vsak dokazni predlog, najprej samega zase, nato pa tudi v luči pričakovanja, v kolikšni meri bo lahko tak dokazni predlog prispeval k boljši razjasnitvi dejanskega stanja.

     
  • 84.
    VDS sodba Psp 645/2004
    14.12.2005
    pokojninsko zavarovanje
    VDS03661
    ZZZDR člen 12, 13, 12, 13. ZPIZ-1 člen 113, 114, 113, 114.
    pokojninsko zavarovanje - vdovska pokojnina - izvenzakonska skupnost
    Če je zakonska zveza razvezana, bivša zakonca pa po razvezi še

    nadalje prebivata skupaj v odnosu, ki je v bistvu enak tistemu,

    zaradi kakršnega je prišlo do razveze zakonske zveze, se v

    postopku za priznanje pravice do vdovske pokojnine ne more

    priznati obstoj izvenzakonske skupnosti, ki bi imela pravne

    posledice na področju pravic iz pokojninskega in invalidskega

    zavarovanja. Zatrjevana izvenzakonska skupnost je po vsebini

    taka, kot je bila zakonska zveza, ki je bila razvezana zaradi

    nevzdržnosti, ker ni bilo več temeljev iz 13. čl. ZZZDR. Iz

    razvezane zakonske zveze pa ima preživeli zakonec pravico do

    vdovske pokojnine samo, če ima pravico do vdovske pokojnine po

    sodni odločbi oz. po sporazumu in jo je užival do smrti

    zavarovanca (113. čl. ZPIZ-1).

     
  • 85.
    VSL sklep I Cp 207/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo - osebnostne pravice
    VSL50632
    ZOR člen 198, 200, 198, 200. ZPP člen 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8, 2, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8.
    tožbeni zahtevek - pravica do obrambe
    Glede na to, da sta ustavodajalec in zakonodajalec uredila varstvo

    osebnostnih pravic v obliki generalne klavzule (tim. doktrina o

    splošni osebnostni pravici), mora tožnik v tožbi konkretizirati

    posamezno osebnostno pravico in očitano kršitev le-te.

    S tem, ko je sodišče prve stopnje presojalo kršitev pravice do

    zasebnosti in raznašanja neresničnih trditev, česar tožeča stranka ni

    zatrjevala, je kršilo 7. in 212. člen ZPP in odvzelo toženi stranki

    pravico do obrambe.

     
  • 86.
    VSL sklep II Cp 5415/2005
    14.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL51733
    ZPP člen 158, 158/1, 158, 158/1.
    stroški postopka - umik tožbe
    Določbe 1. odst. 158. člena ZPP v primeru, ko pride do umika tožbe

    zaradi priznanja zahtevka tožeče stranke v stečajnem postopku, ni

    mogoče razlagati dobesedno. Tožena stranka s priznanjem terjatve v

    stečajnem postopku te terjatve tožeči stranki res še ni plačala,

    vendar je pri tem potrebno upoštevati, da tožena stranka kot stečajni

    dolžnik priznane terjatve ne more izplačati takoj, ko jo prizna.

    Terjatve stečajnih upnikov (razen terjatve ločitvenih in izločitvenih

    upnikov) se namreč poplačajo šele po pravnomočnosti sklepa o glavni

    razdelitvi, ki ga stečajni senat izda po opravljenem naroku za

    obravnavanje osnutka za glavno razdelitev. Ta poseben položaj tožene

    stranke kot stečajnega dolžnika terja analogno razlago določbe 1.

    odst. 158. člena ZPP, tako da je potrebno šteti, da je tožena stranka

    s priznanjem terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku izpolnila

    zahtevek tožeče stranke. Po takšni razlagi te določbe pa tožena

    stranka ni upravičena do povrnitve stroškov pravdnega postopka.

     
  • 87.
    VDS sodba Psp 609/2005
    14.12.2005
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03648
    ZPIZ-1 člen 68, 79, 79/2, 79/2, 79, 68.
    pogoj - invalidska pokojnina
    Za priznanje pravice do invalidske pokojnine se po 2. odst. 71.

    čl. ZPIZ-1 za izpolnitev pogojev zavarovalne oz. pokojninske dobe

    brezposelnim zavarovancem v delovna leta ne vštevajo obdobja

    brezposelnosti, ko so prejemali ustrezno nadomestilo na podlagi

    invalidnosti.

     
  • 88.
    VSL sodba I Cpg 1305/2003
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL06232
    Dunajska konvencija člen 1, 1a, 7, 40, 49/1, 49/1a, 78, 81. .
    konvencija
    Za materialnopravno presojo predmetnega kupoprodajnega odnosa pridejo

    upoštev določbe Konvencije o pogodbah o mednarodni prodaji blaga z

    dne 11.4.1980 (v nadaljevanju Dunajska konvencija). Po določbi 1.a)

    točke 1. člena te konvencije se le-ta uporablja za pogodbe o prodaji

    blaga, sklenjene med strankami, ki imajo svoje sedeže na ozemlju

    različnih držav, če so te države države pogodbenice. Tožeča stranka

    ima sedež v NEMČIJI, tožena stranka pa v REPUBLIKI SLOVENIJI obe

    državi pa sta državi pogodbenici.

     
  • 89.
    VSL sklep III Cp 4367/2005
    14.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0051514
    ZIZ člen 67, 67.
    nasprotna izvršba - pogoj
    Dolžnik je plačal nekaj, kar bi šele moralo biti predmet odločitve

    sodišča, zoper katero bi se dolžnik, če se z njo (potrebnostjo

    izvršilnih storškov) ne bi strinjal, lahko pritožil. Dolžnik tako ne

    zahteva od upnika, da naj mu vrne nekaj, kar je prejel z izvršbo

    oziroma z opravo izvršilnih dejanj, ampak nekaj, kar mu je dolžnik

    sam izpolnil.

     
  • 90.
    VSL sodba I Cp 5058/2005
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSL51214
    ZOZP člen 4, 4/7, 4, 4/7. ZPP člen 141, 141/2, 318, 318/1, 141, 141/2, 318, 318/1.
    regres - zamudna sodba - dodatna premija - nevarnost
    Pri rešitvi spornega pravnega razmerja se je sodišče prve stopnje

    pravilno oprlo na pogodbo o zavarovanju, sklenjeno med tožečo stranko

    in Draganom K., katere sestavni del so Splošni pogoji za zavarovanje

    avtomobilske odgovornosti AO-03. Če je s premijskim sistemom za

    razširitev zavarovalnega kritja ali za povečano nevarnost določena

    dodatna premija in če ta ni plačana, ima zavarovalnica pravico

    izterjati del odškodnine z zamudnimi obrestmi in stroški v razmerju

    med plačano premijo in premijo, ki bi zaradi razširitve zavarovalnega

    kritja ali povečane nevarnosti morala biti plačana (1. točka 2. odst.

    2. člena Splošnih pogojev). Tako pravico ima tožeča stranka tudi

    takrat, kadar sta zavarovanec oziroma sozavarovana oseba prepustila

    vozilo v upravljanje osebi z lastnostmi, ki pomenijo povečano

    nevarnost in se zanjo zahteva plačilo dodatne premije (2. točka 2.

    odst. 2. člena Splošnih pogojev). Za povečano nevarnost se skladno s

    premijskim sistemom za zavarovanje avtomobilske odgovornosti med

    drugim šteje posest in uporaba vozila, ki ga vozi voznik z manj kot

    tremi leti vozniških izkušenj.

     
  • 91.
    VSL sklep I Cp 4774/2005
    14.12.2005
    stvarno pravo
    VSL51197
    ZTLR člen 5, 42, 5, 42. ZOR člen 133, 200, 133, 200. URS člen 72, 72. ZVO člen 5, 5.
    imisija - pravica do zdravega življenjskega okolja - vir nevarnosti - odškodnina za negmotno škodo
    Sodišče prve stopnje je sicer zavzelo pravilno pravno izhodišče, ko

    se v izpodbijani sodbi sklicuje na določbo 5. člena ZTLR, ki kot

    mejna kriterija, ki razločujeta dopustne imisije od nedopustnih,

    določa otežkočeno uporabo nepremičnin zaradi dima, neprijetnih

    vonjav, toplote, saj in podobnih dejavnikov čez mero, ki je glede na

    naravo in namen nepremičnine in glede na krajevne razmere običajna

    ali ki povzroča znatnejšo škodo. Sodno varstvo, ki ga zahtevata

    tožnika z negatornim tožbenim zahtevkom, ima nadalje svojo pravno

    podlago v določbi 42. člena ZTLR, ki predvideva pravovarstveni

    zahtevek na prenehanje opisanih vznemirjanj, v primeru nastanka škode

    pa tudi uveljavitev ustreznega odškodninskega zahtevka, pri čemer je

    tudi mogoč zahtevek za povrnitev negmotne škode tudi zaradi kršitve

    pravice do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS,

    katero zatrjujeta v konkretnem primeru tudi tožnika. Sodišče prve

    stopnje je nadalje našlo tudi ustrezen pravni okvir za dajatveni

    tožbeni zahtevek na odstranitev gnojne jame in prašičev v določbi

    133. člena ZOR, ki omogoča prizadetemu, da zahteva od imetnika vira

    nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb

    večja škoda, ter se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje

    ali škodna nevarnost, če nastanka vzmenemirjanja ali škode ni mogoče

    preprečiti z ustreznimi ukrepi. Navedene pravne podlage je tako glede

    opustitvenega zahtevka - na prenehanje vznemirjanj, ki jih po

    trditvah tožečih strank predstavlja smrad, ki izvira iz gnojne jame

    in prašičev toženih strank, kot tudi glede dajatvenega zahtevka - na

    odstranitev navedenih virov smradu mogoče uporabiti v spornem primeru

    kot ustrezno zgornjo premiso na ugotovljene pravno odločilne

    okoliščine. Kot že zgoraj omenjeno pa ima odškodninski zahtevek

    tožnikov pravno podlago tudi v že omenjeni ustavni določbi.

    Vendar pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru nepravilno

    ugotavljalo pravno odločilna dejstva, to pa je predvsem - kot je

    razvidno iz dosedaj nanizane pravne ureditve, ali zatrjevani smrad,

    ki predstavlja imisijo, presega krajevno običajne meje in nadalje ali

    je škoda, ki jo tožnika zatrjujeta pogojena s smradom, ki presega

    normalne meje oziroma še dopustno obremenitev.

     
  • 92.
    VSK sodba I Cp 1438/2005
    14.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01452
    ZOR člen 99, 270, 274, 99, 270, 274.
    razlaga pogodbe - pogodbena kazen - namen pogodbenikov
    Da bi bila pogodbena volja drugačna, kot je zapisana v avtorski pogodbi, se ni nikoli med postopkom zatrjevalo, zato je bila razlaga pogodbe v tem sporu samo problem uporabe prava in ne problem ugotavljanja dejanskega stanja. Iz zapisane pogodbe je bil skupen namen pogodbenikov jasen. Če je bila pogodbena volja toženca drugačna, kot je zapisana, pa bi moral toženec na to razliko med izjavljeno in dejansko voljo pravočasno opozoriti, saj bi sodišče raziskovalo, ali je skupen namen pogodbenikov drugačen kot je bil izjavljen v pisni pogodbi samo, če bi se zatrjevalo, da so pogodbena določila kakorkoli sporna.

     
  • 93.
    VSL sodba I Cpg 100/2003
    13.12.2005
    civilno procesno pravo
    VSL05704
    ZFO člen 26, 26/7, 26, 26/7. ZUS člen 2, 2/3. ZPP člen 1, 19, 32, 339, 339/2, 339/2-4, 1, 19, 32, 339, 339/2, 339/2-4.
    stvarna pristojnost upravnega sodišča - občina
    Za odločanje o sporih med lokalno skupnostjo in državo za

    plačilo sredstev iz 7. odst. 26. člena ZFO je stvarno

    pristojno upravno sodišče.

     
  • 94.
    VSK sodba I Cp 904/2004
    13.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01834
    ZTLR člen 33, 33. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
    nedopustnost izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi - zastavna pravica
    Učinki poplačilne pravice po 2. odst. 170. čl. prejšnjega ZIZ so bili popolnoma enaki, kot so učinki zastavne pravice po čl. 170 ZIZ-A (razlika med njima je bila le v primerih ustavitve izvršbe zaradi njene neuspešnosti, za kar ne gre v tej zadevi). Pri poplačilni pravici je upnik z zaznambo te pravice dobil za svojo terjatev poplačilo iz nepremičnine tudi v primeru, če je pridobil pozneje kdo drug na isti nepremičnini lastninsko pravico.

     
  • 95.
    VSK sklep II Cp 1242/2005
    13.12.2005
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01582
    ZIZ člen 31, 31/4, 31/5, 31/6, 33, 31, 31/4, 31/5, 31/6, 33.
    denarna kazen - narok
    Če dolžnik ne predloži seznam svojega premoženja, postopa sodišče po 4. in 5. odstavku 31. člena in sicer, če dolžnik ne predloži seznama v določenem roku, razpiše sodišče narok, na katerem zasliši dolžnika, če pa dolžnik ne pride na narok, na katerega je bil v redu vabljen ali če na naroku oziroma v seznamu premoženja ne navede popolnih in resničnih podatkov o svojem premoženju, ga sodišče kaznuje z denarno kaznijo po 33. čl. ZIZ.

     
  • 96.
    VSK sklep I Cp 953/2004
    13.12.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01481
    ZD člen 210, 210.
    napotitev dediča na pravdo - sporna dejstva - nujni delež
    Zaradi zahtevka B.Z., ki je uveljavljal nujni delež po pokojnem J.D.Z., je sodišče moralo izračunati vrednost njegovega nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine. Pri izračunavanju te vrednosti pa je potrebno upoštevati tudi dedičem dana darila.

     
  • 97.
    VSK sklep I Cp 1289/2005
    13.12.2005
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK01560
    ZGD člen 564, 564. ZZK-1 člen 24, 25, 28, 28/3, 24, 25, 28, 28/3.
    vpis v zemljiško knjigo - hipoteka
    Glede na dejstvo, da premoženje podružnice pripada družbi, kar poudarja večkrat tudi sama pritožba in da zato tudi pritožnica nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, je jasno, da podružnice ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo kot tiste, v korist katere je hipoteka ustanovljena.

     
  • 98.
    VSK sklep I Cp 1650/2005
    13.12.2005
    sodne takse
    VSK01831
    ZST člen 4, 4/1, 5, 13, 14, 4, 4/1, 5, 13, 14.
    obročno plačilo
    Obročno plačilo takse je oblika taksne oprostitve.

     
  • 99.
    VSK sklep I Cp 960/2004
    13.12.2005
    obligacijsko pravo
    VSK01558
    ZZZDR člen 56, 56/2, 56, 56/2.
    skupno premoženje zakoncev - provizija - pogodbena kazen
    Obrazložitev sodbe pa ne daje odgovora na trditve tožeče stranke, da gre pri nakupu stanovanja, pri katerem sodelujeta oba zakonca, ki skupaj nastopata v kontaktu s tožečo stranko in skupaj izražata voljo za nakup stanovanja ter sta glede tega soglasna, za skupno premoženje, čeprav je pogodba (formalno) sklenjena le na ime enega in da je tako bilo tudi v obravnavanem primeru. Pomembno je tudi, v kakšnih okoliščinah in kdaj je bila pogodba o posredovanju s tožencem podpisana. Ker ni ocene vseh teh okoliščin, je neprepričljiv zaključek prvostopenjskega sodišča, da toženec ni zavezan plačati provizije, češ da tožeča stranka zanj ni posredovala pri sklenitvi pogodbe.

     
  • 100.
    VSK sodba I Cp 967/2005
    13.12.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01829
    ZZZDR člen 59, 59/1, 59, 59/1.
    skupno premoženje zakoncev
    Okoliščina, da premoženje, vozilo, ni v celoti odplačano ob nastanku spora oziroma ob razpadu skupnosti, tudi ni pravno odločilna, saj gre le za vprašanje dolgov, plačilo le-teh pa se reši v okviru pravil obligacijskega prava.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 11
  • >
  • >>