• Najdi
  • <<
  • <
  • 10
  • od 12
  • >
  • >>
  • 181.
    VSK sklep I Cp 1235/2005
    6.2.2007
    DEDNO PRAVO
    VSK0004094
    ZD člen 46, 210.
    zapuščinski postopek – napotitev na pravdo – spor o dejstvih – vračunavanje daril v nujni delež – darila, ki vplivajo na obseg zapuščine – spor o vrednosti daril
    Zapuščinsko sodišče bi moralo najprej ugotoviti, za katera darila gre in ali so ta darila in njihova vrednost sporna. Šele nato pride v poštev napotitev na pravdo.
  • 182.
    VSM sklep I Cp 305/07
    6.2.2007
    DEDNO PRAVO
    VSM20461
    ZDKG člen 4, 6, 4, 6. ZPP člen 13, 163, 13, 163.
    zaščitena kmetija - prekinitev postopka
    V kolikor pa upravni organ o statusu kmetije še ni odločil oziroma odločba upravnega organa še ni pravnomočna (tako stanje je v obravnavanem primeru), pa mora zapuščinsko sodišče postopek v skladu s 163. členom ZD v zvezi s 13. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP prekiniti do pravnomočne odločitve pristojnega organa o statusu kmetije.

     
  • 183.
    VSK sklep II Cp 142/2007
    6.2.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003473
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2.
    odlog izvršbe
    Pritožnika ne izpodbijata ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za odlog izvršbe nista zatrjevala in izkazala nobene od zakonsko predvidenih predpostavk iz 1. odstavka 71. člena ZIZ. Ravno tako ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil v obravnavani zadevi izdan odlog izvršbe, dovoljen s sklepom in sta dolžnika nato podala nov predlog, da se izvršba ponovno odloži, za kar pa ni pravne podlage, saj, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sme sodišče na predlog dolžnika le enkrat odložiti izvršbo v drugih primerih, ko so zato podani posebno upravičeni razlogi (2. odstavek 71. člena ZIZ).

     
  • 184.
    VDSS sodba Psp 639/2006
    6.2.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004621
    ZPIZ člen 177, 177/2.
    starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - izbirna pravica
    Tožnik je z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbiji v letu 2002 opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival. Na podlagi iste pokojninske dobe zato ne more zahtevati priznanja pravice do starostne pokojnine tudi v Sloveniji.
  • 185.
    VSK sklep II Cp 686/2006
    6.2.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02389
    ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 205, 205. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
    nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - obveznost vročitve sklepa o izvršbi novemu dolžniku - možnost ugovora novega dolžnika
    Ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, mora sodišče dati novemu dolžniku možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji, kar pomeni, da mu je potrebno vročiti sklep o izvršbi, zoper katerega ima novi dolžnik možnost ugovora.

     
  • 186.
    VSK sklep I Cp 1236/2005
    6.2.2007
    STVARNO PRAVO
    VSK0004099
    SPZ člen 11.
    vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – prevalitev dokaznega bremena
    Ker je tožeča stranka predložila zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je ona vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica sporne kleti, velja torej domneva, da je ona lastnica sporne kleti. Domneva lastninske pravice pomeni dejansko prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da domneva ne drži. Stališče prvostopnega sodišča, da mora tožeča stranka izkazati pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, je zato zmotno.
  • 187.
    VSK sodba I Cp 1233/2005
    6.2.2007
    obligacijsko pravo
    VSK02831
    ZOR člen 399, 399/2, 399, 399/2.
    pogodbena obrestna mera - načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij
    Določba 1. odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), na katero se v pritožbi sklicuje tožena stranka in ki se v tej pravdi uporablja na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika, se namreč uporablja za pravne posle med posamezniki. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak posel, saj tožeča stranka ni "posameznik", tovrstni posli spadajo v njen predmet poslovanja.

     
  • 188.
    VSK sklep I Cp 532/2006
    6.2.2007
    zavarovanje terjatev
    VSK0003476
    ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
    varstvo lastninske pravice - začasna odredba - novote
    Pritožnik nima prav, ko trdi, da je bilo o enakem predlogu za izdajo začasne odredbe že odločeno in je bil ta predlog pravnomočno zavrnjen.

     
  • 189.
    VSK sklep I Cp 896/2006
    6.2.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0004258
    ZZK-1 člen 79.
    zaznamba spora – pogoji – pridobitev lastninske pravice na izviren način
    Čeprav je tožbeni zahtevek uperjen tudi zoper hčerko pravdnih strank, v tožbi ni zatrjevana nobena podlaga, s katero bi tožnik utemeljeval svoj zahtevek zoper njo. V posledici tega pa tudi ni mogoče šteti, da je pri hčerkinem solastninskem deležu na nepremičninah izpolnjen pogoj za zaznambo spora.
  • 190.
    VSK sklep I Cp 772/2006
    6.2.2007
    SODNE TAKSE
    VSK0003890
    ZPP člen 108, 169, 169/2.
    predlog za taksno oprostitev – predložitev dokazil o premoženjskem stanju – predlagatelj, ki ima pooblaščenca – pozivanje k dopolnitvi predloga
    Kaj je dolžna stranka priložiti predlogu za oprostitev plačila stroškov postopka predpisuje 2. dostavek 169. člena ZPP. Ker ima tožeča stranka pooblaščenca, ki je odvetnik, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko tožnice ni pozivalo k dopolnitvi predloga za oprostitev plačila stroškov postopka, pač pa je štelo, da ni izkazala zakonskih pogojev za oprostitev in zato njen predlog kot neutemeljen zavrnilo.
  • 191.
    VSK sodba in sklep I Cp 1740/2005
    6.2.2007
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK02898
    ZZZDR člen 51, 58, 59, 51, 58, 59.
    skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - pasivna legitimacija
    Pasivno legitimirana za pravdo sta oba solastnika, saj ni mogoče brez sodelovanja drugega solastnika, ki je bil udeležen v gradnji, spora rešiti le med pravdnima strankama.

     
  • 192.
    VDS sodba Psp 303/2006
    6.2.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03997
    ZPIZ člen 56, 202, 56, 202. Zakon o ratifikaciji sporazuma med Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo o socialnem zavarovanju člen 25. BATSSV člen 20. BHRSSZ člen 22.
    seštevanje pokojninske dobe po meddržavnih sporazumih - invalidska pokojnina - sorazmerni del
    Možnost vštetja zavarovalne dobe, pridobljene v tretjih državah, mora biti, upoštevajoč naravo dvostranskih sporazumov, izrecno določena, pogoji zanjo pa tudi določeni, sicer jo za državljane držav nepodpisnic ni mogoče upoštevati. Na podlagi konkretnega meddržavnega sporazuma se lahko doba, dosežena v državah pogodbenicah, sešteva. Pokojninske dobe, ugotovljene na podlagi posameznih sporazumov, pa ni mogoče med seboj seštevati, razen če to sporazum izrecno določa, zato pri odločanju o pravici do sorazmernega dela invalidske pokojnine tožniku, državljanu BiH, ni mogoče upoštevati zavarovalne dobe v tretjih državah.

     
  • 193.
    VSL sklep I Kp 90/2007
    6.2.2007
    kazensko procesno pravo
    VSL0023093
    ZKP člen 76, 76/3, 269, 269/1, 76, 76/3, 269, 269/1.
    obtožnica - obvezne sestavine - nepopolna vloga
    V 1. odst. 269. čl. ZKP so predpisane obvezne sestavine obtožnice kot procesnega akta upravičenega tožilca. Kot je ob preizkusu obtožnega akta pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, laično sestavljeni obtožni akt ni vseboval vseh predpisanih obveznih sestavin z omenjenim 1. odst. 269. čl. ZKP. Kljub temu da se je obtožni akt nanašal na kar enajst kaznivih dejanj, ni vseboval dovolj določno podanih opisov dejanj, iz katerih bi izhajali zakonski znaki teh kaznivih dejanj. Prav tako niso bili navedeni čas in kraj storitve kaznivih dejanj, pa tudi ne čas, ko je pritožnik izvedel za kaznivo dejanje in storilca, kar je bistvenega pomena za presojo vprašanja, ali je bila zasebna tožba glede kaznivih dejanj, ki se preganjajo na zasebno tožbo (obtožni akt je bil namreč vložen tudi za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime od 169. do 172. čl. KZ), vložena pravočasno. Nenazadnje pritožnik ni podal nobenih konkretnih predlogov glede dokazov, ki naj bi se izvedli na glavni obravnavi.

     
  • 194.
    VSK sodba I Cp 795/2006
    6.2.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004056
    ZPP člen 86, 182, 182/3, 184, 306.
    sprememba tožbenega zahtevka – odvetniško zastopanje – sodna poravnava – podrejeni zahtevek – nesklepčni zahtevek
    Glede na to, da je bil zoper V.Z. in sedaj toženo stranko zahtevek na izročitev traktorja, za katerega ni dvoma, da je tožnik ob ogledu v zadevi P 1 sam izjavil, da ni njegov (v spisu P 2 priloge C1-C3), postavljen kot podrejeni zahtevek, pri čemer je iz navedb tožnika tudi razvidno, da je v pravdni zadevi P 1 zatrjeval, da je (prvi) traktor IMT 539 odtujil V.Z., je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov zahtevek v tej pravdni zadevi ni sklepčen (in ga je zato zavrnilo).
  • 195.
    VSK sodba I Cp 504/2005
    6.2.2007
    obligacijsko pravo
    VSK01815
    ZOR člen 219, 219. ZPP člen 286, 286/2, 286/4, 337, 337/3, 286, 286/2, 286/4, 337, 337/3.
    pobotni ugovor
    ZPP nima določbe, ki bi drugače urejala navedbe in dokaze v zvezi s pobotnim ugovorom. Namen pobotnega ugovora je, da tožena stranka doseže zavrnitev tožbenega zahtevka, zato za tak ugovor ne morejo veljati drugačna pravila, kot veljajo za druge navedbe v postopku. Če bi prišlo do okoliščin, s katerimi tožena stranka utemeljuje pobotni ugovor, po prvem naroku, bi s takšnimi okoliščinami tožena stranka lahko utemeljevala v skladu z 2. odst.286. čl. ZPP pobotni ugovor tudi na kakšnem od poznejših narokov (vse do konca obravnave na prvi stopnji).

     
  • 196.
    VSK sklep I Cp 981/2006
    6.2.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0004269
    ZZK-1 člen 10, 33, 36, 47, 47/2.
    predlog za vknjižbo lastninske pravice – listina, ki je podlaga za vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – spojitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom – vknjižba prepovedi odtujitve in obremenitve – listina o soglasju imetnika prepovedi odtujitve in obremenitve za predlagani vpis – načelo vrstnega reda
    Res je predlagatelj postopka svojemu predlogu za vpis priložil tako sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe na račun stvarnega vložka kot tudi notarsko overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, vendar ne na način, predpisan v 36. čl. ZZK-1 v zvezi s 33. členom ZZK-1. Listina se spoji z zemljiškoknjižnim dovolilom. V obravnavanem primeru listini nista bili spojeni, zato ne ustrezata predpisanim pogojem.
  • 197.
    VSK sklep I Cp 779/2006
    6.2.2007
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003905
    ZIZ člen 67, 67/3.
    nasprotna izvršba – subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo – pravnomočnost sklepa o potrjeni prisilni poravnavi – uveljavljanje terjatve v pravdi
    V skladu z določbami 67. člena ZIZ lahko poda dolžnik predlog za nasprotno izvršbo, ko je izvršba že opravljena v treh mesecih od dneva, ko je izvedel razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek (3. odst. 67. člena ZIZ). Vendar si navedeno določbo ZIZ sodišče prve stopnje napačno razlaga. Spregledalo je namreč pomen trimesečnega subjektivnega roka, v katerem lahko dolžnik predlaga nasprotno izvršbo.
  • 198.
    VSK sklep I Cp 97/2007
    6.2.2007
    ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003887
    ZIZ člen 272. ZPP člen 7, 339, 339/2-14.
    regulacijska začasna odredba – predpostavke za izdajo - trditveno in dokazno breme predlagatelja
    V obravnavani zadevi ne gre le za to, da tožeča stranka ni uspela z verjetnostjo dokazati ene izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe, temveč za to, da tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe teh predpostavk sploh ni konkretizirano zatrjevala. To je, ni navajala dejstev, ki bi pomenili izkazovanje verjetnega obstoja predpostavk, potrebnih za izdajo predlagane začasne odredbe. Gre torej za pomanjkljivo dejansko podlago predlagane začasne odredbe.
  • 199.
    VSK sodba I Cp 1770/2005
    6.2.2007
    obligacijsko pravo
    VSK02638
    ZOR člen 371, 371.
    zastaranje
    Terjatev tožeče stranke temelji na določbi 41. čl. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). Gre torej za regresno terjatev združenja proti lastniku nezavarovanega vozila in ta terjatev, za katero ni določen poseben zastaralni rok, zastara v splošnem zastaralnem roku petih let (1. odst. 371. čl. ZOR).

     
  • 200.
    VSK sklep in sodba I Cp 532/2006
    6.2.2007
    civilno procesno pravo
    VSK0003475
    ZPP člen 8, 339, 8, 339.
    kontradiktornost postopka - dokazna ocena - varstvo lastninske pravice - nesklepčnost zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - razsojena stvar
    1. Ne gre za nesklepčnost tožbenega zahtevka, če je tožeča stranka trdila, da je bila meja na zahodnem dvoriščnem delu določena v pravdni zadevi, tožbeni zahtevek pa je naperjen na prepoved vznemirjanja vzdolž celotne meje med navedenima parcelama.

    2. Razlogi so v nasprotju z odločitvijo v prvem odstavku izreka izpodbijane sodbe, na kar smiselno opozarja pritožnik, saj je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, da se toženi stranki prepove vznemirjanje tožeče stranke pri uporabi "spornega pasu" vzdolž celotne meje med navedenima parcelama, kar logično vključuje tudi "pas" na južnem delu parcele št., poseg v ta del pa je bil, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet tožbenega zahtevka v pravdni zadevi P.

    3. Za razsojeno stvar ne gre le tedaj, kadar sta razsojena stvar in obravnavana zadeva identični v elementih: identiteta strank, identiteta zahtevka in identiteta dejanske podlage tožbenega zahtevka, temveč tudi tedaj, ko se zahtevka medsebojno izključujeta in ko gre za položaj vključenih zahtevkov.

     
  • <<
  • <
  • 10
  • od 12
  • >
  • >>