• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 12
  • >
  • >>
  • 201.
    VSK sklep I Cp 1187/2006
    6.2.2007
    zavarovanje terjatev - stvarno pravo
    VSK0003480
    ZIZ člen 272, 272.
    varstvo lastninske pravice - začasna odredba - vznemirjanje
    Kot je sodišče prve stopnje obrazložilo v sodbi, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, je v obravnavani zadevi sporen poseg v parcelo št. 2425 last tožečih strank na skrajnem severnem delu, to je na delu za objektom tožečih strank, ki stoji na navedeni parceli, zato je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da je zatrjevano spodkopavanje temeljev, na katerih stoji hiša tožnic, kar naj bi toženec ponovno začel dne 20.5.2006, v zvezi s tistim delom zemljišča, na katerem tožeča stranka zahteva varstvo lastninske pravice oz. je predlagala izdajo začasne odredbe.

     
  • 202.
    VSK sklep II Cp 142/2007
    6.2.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003473
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2.
    odlog izvršbe
    Pritožnika ne izpodbijata ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za odlog izvršbe nista zatrjevala in izkazala nobene od zakonsko predvidenih predpostavk iz 1. odstavka 71. člena ZIZ. Ravno tako ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil v obravnavani zadevi izdan odlog izvršbe, dovoljen s sklepom in sta dolžnika nato podala nov predlog, da se izvršba ponovno odloži, za kar pa ni pravne podlage, saj, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sme sodišče na predlog dolžnika le enkrat odložiti izvršbo v drugih primerih, ko so zato podani posebno upravičeni razlogi (2. odstavek 71. člena ZIZ).

     
  • 203.
    VSK sodba I Cp 1233/2005
    6.2.2007
    obligacijsko pravo
    VSK02831
    ZOR člen 399, 399/2, 399, 399/2.
    pogodbena obrestna mera - načelo svobodnega urejanja obligacijskih razmerij
    Določba 1. odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), na katero se v pritožbi sklicuje tožena stranka in ki se v tej pravdi uporablja na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika, se namreč uporablja za pravne posle med posamezniki. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak posel, saj tožeča stranka ni "posameznik", tovrstni posli spadajo v njen predmet poslovanja.

     
  • 204.
    VSK sklep I Cp 125/2007
    6.2.2007
    stvarno pravo
    VSK02963
    ZJC člen 2, 3, 2, 3. SPZ člen 19, 19.
    motenje posesti - javno dobro - javna cesta
    Javna cesta je namenjena za javni promet. Javna cesta je javno dobro. To pomeni, da če na javni cesti ni posesti tudi ni posestnega varstva.

     
  • 205.
    VDS sklep Pdp 536/2006
    2.2.2007
    delovno pravo
    VDS03937
    ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3, 88, 88/3, 90, 90/3. ZDSS-1 člen 30, 30.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezna zaposlitev - dokazni postopek
    Ustreznost dela, ki ga delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (88/3, 90/3 ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.

    Pritožbeno sodišče je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker izvedbe dokazov o odločilnih dejstvih ni mogoče v celoti prepustiti sodišču druge stopnje. Za "popravo nepravilnosti" po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1 je mogoče šteti le dopolnitev oz. preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje oz. popravo določenih procesnih napak, vse v skladu z načelom pospešitve postopka. Prelaganje sojenja od sodišča prve stopnje na sodišče druge stopnje po stališču pritožbenega sodišča ni bil namen zakonodajalca pri oblikovanju 30. člena ZDSS-1, saj bi bila v takšnem primeru strankam odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred drugostopenjskim sodiščem.

     
  • 206.
    VSC Sklep PRp 389/2006
    2.2.2007
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC01409
    ZP-1 člen 26, 118, 118/1, 118/4, 155, 155/1, 155/1-8, 26, 118, 118/1, 118/4, 155, 155/1, 155/1-8.
    krivda - priznanje prekrška - sodba o prekršku - obrazloženost - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
    Če obdolženec prekršek prizna in je to priznanje jasno ter popolno, sodišču ni potrebno zbirati drugih dokazov, mora pa oceniti obdolženčev zagovor in se opredeliti do njegovega krivdnega odnosa.

     
  • 207.
    VDS sodba in sklep Pdp 1325/2006
    2.2.2007
    delovno pravo
    VDS03950
    ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-1, 112/2, 137, 137/7, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-1, 112/2, 137, 137/7.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezagotavljanje dela - rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odpravnina - odškodnina
    Po 1. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR lahko delavec zakonito izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec več kot 2 meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Drugi pogoj je izpolnjen že v primeru, če delodajalec delavcu v času, ko mu ne zagotavlja dela, izplača nadomestilo plače, ki je nižje od zakonsko določenega nadomestila plače (člen 137/7 ZDR), ne pa le v primeru, če mu nadomestila plače sploh ne izplača. Drugačna razlaga drugega pogoja bi lahko privedla do situacije, v kateri bi bilo delavcu onemogočeno, da zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi mu delodajalec izplačeval nadomestilo le v neznatnem znesku. Posledično bi to pomenilo, da delavec ne bi bil upravičen do odpravnine in odškodnine po 2. odstavku 112. člena ZDR. Takšna razlaga po stališču pritožbenega sodišča ni v skladu za namenom ZDR, ki je tudi v tem, da zagotavlja varstvo pravic delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju.

    Če delodajalec krši pogodbene obveznosti zagotavljanja dela in izplačevanja zakonsko določenega nadomestila plače in traja ta kršitev dalj časa, delavec ni prekludiran za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR, če te odpovedi ne poda že v 15 dneh po tem, ko je izvedel za drugo nižje izplačano nadomestilo plače. Poda jo lahko tudi kasneje, če mu delodajalec še nadalje ne zagotavlja dela in mu ne izplačuje zakonsko določenega nadomestila plač.

    Obstoj okoliščin in interesov, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR) v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR je potrebno presojati glede na obdobje, v katerem delodajalec krši svoje pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja. Na obstoj teh okoliščin in interesov ne morejo vplivati morebitna kasnejša ravnanja in aktivnosti delodajalca, v okviru katerih prične spoštovati svoje obveznosti do delavca.

     
  • 208.
    VDS sodba in sklep Pdp 1453/2005
    2.2.2007
    delovno pravo
    VDS03983
    ZTPDR člen 103, 103. ZPP člen 274, 300, 339, 339/1, 274, 300, 339, 339/1.
    prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - zavrženje tožbe
    Ker tožniki zahtevajo sodno varstvo zato, ker tožena stranka o predlogu za obnovo postopka prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu ni odločala, ni mogoče šteti, da gre za pravnomočno razsojeno stvar - res iudicata, kar je sodišče prve stopnje napačno navedlo kot razlog za zavrženje tožbe. Tožbeni zahtevki v obravnavanem sporu, ki se nanašajo na priznanje obstoja delovnega razmerja od 6.3.2003, niso identični s tožbenim zahtevkom, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno v letih 1999 do 2002, čeprav se oba spora nanašata na iste sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi prehoda k drugemu delodajalcu.

     
  • 209.
    VSC sklep PRp 424/2006
    2.2.2007
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC01400
    ZP-1 člen 61, 61/3, 63, 63/1, 63/2, 61, 61/3, 63, 63/1, 63/2.
    zahteva za sodno varstvo - umik - nedovoljena zahteva
    Glede na navedbe obdolženca v pritožbi, da vabilo ni bilo vročeno njemu osebno in okoliščino razvidno iz vročilnice, kot dokazilu o opravljeni vročitvi in sicer, da je prva vročitev vabila obdolžencu bila poskušana dne 25.05.2006, vendar je bila neuspešna in je vročevalec takrat pustil obvestilo o prispelem pismu, nakar je vročitev bila opravljena naslednji dan 26.05.2006, po mnenju pritožbenega sodišča obstaja možnost, da je res dne 26.05.2006 bila opravljena vročitev osebi, ki se je sicer podpisala s priimkom G., pa to ni bil naslovnik torej obdolženec. Če bi se takšno dejstvo izkazalo kot gotovo, bi lahko vplivalo na ugotavljanje pravilnosti vročitve vabila na zaslišanje obdolžencu, le na podlagi izkazane vročitve na vročilnici.

     
  • 210.
    VSK sklep I Cpg 319/2006
    1.2.2007
    PRAVO DRUŽB
    VSK0003819
    ZGD-F člen 249, 266, 267, 267/2, 274.
    odpoklic članov nadzornega sveta – utemeljen razlog za odpoklic – osebna ravnanja oz. opustitve – razmerje med organi delniške družbe
    predlagatelja bi morala svoj predlog usmeriti v zahtevo po odpoklicu konkretno navedenih posameznih članov ali posameznega člana nadzornega sveta, pri čemer pa bi morala tudi razloge za odpoklic utemeljevati z njihovimi osebnimi ravnanji oz. osebnimi opustitvami, saj zgolj te lahko predstavljajo utemeljen razlog za odpoklic člana nadzornega sveta po 2. odst. 267. čl. ZGD-F.
  • 211.
    VSL sodba I Cpg 626/2005
    1.2.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07075
    ZIZ člen 65, 65/3, 65, 65/3.
    nedopustnost predmeta izvršbe - zloraba pravic
    Pritožbenega ponavljanja, da je bila tožena stranka že julija 1998 seznanjena z izločitvenim zahtevkom, zaradi česar bi lahko sama preverila navedbe tožeče stranke in ji vozilo že tedaj vrnila, tako, da do škode sploh prišlo ne bi, pa ni mogoče šteti kot trditve o zlorabi pravic oziroma ravnanja tožene stranke, storjenega z namenom oškodovanja tožeče stranke kot pravilno pojasnjuje prvostopno sodišče.

    Za predmetno pravdno zadevo to pomeni, da bi za uspeh v tej pravdi tožeča stranka morala konkretizirati svoje trditve, da se je tožena stranka posluževala v ZIZ in ZPP predvidenih pravnih institutov zgolj z namenom škodovati tožeči stranki ali pa s ciljem, ki so v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Kaj takega pa iz omenjenih navedb tožeče stranke ne izhaja, niti tega tožeča stranka ni dokazovala, kot je prav tako pravilno pojasnjeno v izpodbijani sodbi.

     
  • 212.
    VSL sodba I Cpg 1137/2006
    1.2.2007
    obligacijsko pravo - zavarovalno pravo
    VSL06528
    ZOR člen 320, 320/1, 325, 325/1, 913, 913/3, 913/4, 320, 320/1, 325, 325/1, 913, 913/3, 913/4.
    zavarovalna pogodba - upniška zamuda - neplačilo premije
    Določila 3. odstavka 913. člena ZOR, po katerem zavarovalna pogodba v primeru, če zavarovalec premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe ne plača do zapadlosti, preneha po samem zakonu po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovatelju vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalnica dolžna svoje zavarovance obveščati o zapadlosti premije, sicer pride v upniško zamudo.

     
  • 213.
    VDS sodba Pdp 1226/2005
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS03945
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
    Delodajalec lahko na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu delavca izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (125/4 ZDR). Tožena stranka, ki je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 7 dni pred potekom poskusnega dela, je ravnala zakonito. Pri presoji časa trajanja poskusnega dela je potrebno izhajati iz njegovega namena, ki je v tem, da se preizkusijo znanja in sposobnosti, potrebna za opravljanje dela. Dodaten teden dela ne bi predstavljal podlage za drugačen zaključek o opravljenem delu, saj so bile v oceni komisije za spremljanje poskusnega dela ugotovljene številne pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z opravljenimi nalogami.

     
  • 214.
    VDS sodba in sklep Pdp 639/2005
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS03966
    ZDR člen 136, 136/1, 136/2, 136, 136/1, 136/2.
    zadrževanje izplačila plače - pobot izplačila plače
    Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo drugačne načine zadrževanja izplačila, so neveljavna - npr. da je trgovec ob letnih inventurah finančno odgovoren za morebitne manjke, oz. da sam krije njihov sorazmerni del. Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Ker tožnik ni podpisal dogovora o poravnavi manjka, ki ga je pripravila tožena stranka, so bili odtegljaji od plače nezakoniti tudi iz tega razloga.

     
  • 215.
    VSK sodba in sklep I Cpg 75/2006
    1.2.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003811
    ZPP člen 319, 324, 339, 339/2-12 ZUE člen 13, 13/4.
    prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve – izrek sodbe
    S tem, ko je obstoj terjatve, ki je bila že pravnomočno ugotovljena ponovno navedlo v 2. točki izreka, je še enkrat odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Taka terjatev se sicer lahko uveljavlja v pobot, v takem primeru pa izrek sodbe ne vsebuje tistega dela v katerem se ugotavlja obstoj toženčeve terjatve (ker je ta že pravnomočno ugotovljena).
  • 216.
    VDS sodba Pdp 629/2006
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS03954
    URS člen 49, 66, 49, 66. ZDR člen 52, 54, 52, 54.
    transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - varstvo dela - svoboda dela
    Po 66. členu URS (varstvo dela) država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja nujno zakonsko varstvo. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico sklenjena v skladu z zakonskimi določbami, ne gre za kršitev navedene določbe URS. Tožena stranka s sklenitvijo delovnega razmerja za določen čas tudi ni kršila ustavne pravice iz 49. člena URS (svoboda dela), saj ta določba ne zagotavlja pravice do sklenitve delovnega razmerja (za nedoločen čas), ampak zagotavlja svobodo dela, prosto izbiro zaposlitve in dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji.

     
  • 217.
    VSL sklep III Cp 425/2007
    1.2.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL52836
    ZIZ člen 270, 270/3, 270, 270/3.
    začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičninami - nevarnost
    V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 270. člena ZIZ, na katerega se je upnik skliceval v predlogu za izdajo začasne odredbe, to je, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Prepovedi odtujitve in obremenitve kar 8 parcel, na katere je bila izdana začasna odredba, ni moč enačiti s pojmom škode, ki je neznatna. Vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo, zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice. To velja v konkretnem primeru še toliko bolj, saj je prvostopno sodišče na upnikov predlog izdalo začasno odredbo kar na 8 parcel. Zato upnikova obrazložitev, da je dolžnik lastnik še nekaterih drugih neobremenjenih nepremičnin, ne izkazuje verjetnosti, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo.

    Poleg tega pa upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru splošnih trditev ni zatrjeval, kaj bi s predlagano začasno odredbo sploh dosegel, oziroma kaj naj bi bil namen le te. Ni namreč zatrjeval nevarnosti, da mu bo uveljavitev terjatve, zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem, onemogočena ali otežena (prim. 2. odstavek 270. člena ZIZ). ZIZ v 3. odstavku 270. člena, na katerega se upnik sklicuje, res ne predpisuje, da bi moral upnik dokazovati nevarnost, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa navedeno ne pomeni, da nevarnosti ni dolžan zatrjevati. Nenazadnje je namen začasnih odredb ravno v tem, da se zavaruje terjatev, glede katere obstoji nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali otežena. Ker upnik nevarnosti ni zatrjeval, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe že iz tega razloga neutemeljen.

     
  • 218.
    VSK sodba I Cpg 76/2006
    1.2.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004303
    ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5. ZIZ člen 62. ZPP člen 324, 324/4, 496.
    podizvajalska pogodba - terminski plan - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve obveznosti - pridržek pravice do pogodbene kazni - pravočasnost uveljavljanja pravice
    Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. V predmetni zadevi je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala pogodbeno kazen ob potrditvi računa št. 1, ki je hkrati končna situacija; to je storila tako, da je skupaj z vrnitvijo tožeči stranki potrjene situacije - računa št.1, tej poslala tudi rač. št. 2, s katerim je obračunala pogodbeno kazen.
  • 219.
    VDS sklep Pdp 1461/2006
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS03972
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    javni uslužbenci - varstvo pravic - sodno varstvo
    Če javni uslužbenec na podlagi 24. člena ZJU-UPB2 vloži zahtevo za odpravo kršitev skupaj s pozivom delodajalcu, da odpravi kršitve v zakonskem roku 15 dni in delodajalec na to zahtevo odgovori, je potrebno tak odgovor šteti za dokončno odločitev delodajalca. Tožnik je v nadaljnjih 30 dneh pravilno vložil tožbo zoper toženo stranko na podlagi 3. odstavka 204. člena ZDR.

     
  • 220.
    VDSS sodba Psp 74/2006
    1.2.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004603
    ZPIZVZ člen 4, 4/2. ZPIZ-1 člen 40, 40/1. 177.
    pokojnina po vojaških predpisih – tuj pokojninski sistem – izbirna pravica
    Pravica do pokojnine na podlagi 4. odst. 2. čl. ZPIZVZ imajo le tisti državljane Republike Slovenije, ki jim je do 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti in pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in ki so imeli na ta dan stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik v Srbiji in Črni gori pridobil pravico do starostne pokojnine za isto pokojninsko dobo in tako izrabil izbirno pravico, ne more biti do upravičen starostne pokojnine po vojaških predpisih v Republiki Sloveniji.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 12
  • >
  • >>