• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 12
  • >
  • >>
  • 201.
    VSK sklep I Cp 532/2006
    6.2.2007
    zavarovanje terjatev
    VSK0003476
    ZIZ člen 272, 272/2, 272, 272/2.
    varstvo lastninske pravice - začasna odredba - novote
    Pritožnik nima prav, ko trdi, da je bilo o enakem predlogu za izdajo začasne odredbe že odločeno in je bil ta predlog pravnomočno zavrnjen.

     
  • 202.
    VSK sklep I Cp 896/2006
    6.2.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0004258
    ZZK-1 člen 79.
    zaznamba spora – pogoji – pridobitev lastninske pravice na izviren način
    Čeprav je tožbeni zahtevek uperjen tudi zoper hčerko pravdnih strank, v tožbi ni zatrjevana nobena podlaga, s katero bi tožnik utemeljeval svoj zahtevek zoper njo. V posledici tega pa tudi ni mogoče šteti, da je pri hčerkinem solastninskem deležu na nepremičninah izpolnjen pogoj za zaznambo spora.
  • 203.
    VSK sklep II Cp 142/2007
    6.2.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003473
    ZIZ člen 71, 71/1, 71/2, 71, 71/1, 71/2.
    odlog izvršbe
    Pritožnika ne izpodbijata ugotovitve sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da v predlogu za odlog izvršbe nista zatrjevala in izkazala nobene od zakonsko predvidenih predpostavk iz 1. odstavka 71. člena ZIZ. Ravno tako ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil v obravnavani zadevi izdan odlog izvršbe, dovoljen s sklepom in sta dolžnika nato podala nov predlog, da se izvršba ponovno odloži, za kar pa ni pravne podlage, saj, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, sme sodišče na predlog dolžnika le enkrat odložiti izvršbo v drugih primerih, ko so zato podani posebno upravičeni razlogi (2. odstavek 71. člena ZIZ).

     
  • 204.
    VDSS sodba Psp 639/2006
    6.2.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004621
    ZPIZ člen 177, 177/2.
    starostna pokojnina - tuj pokojninski sistem - izbirna pravica
    Tožnik je z uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine pri nosilcu zavarovanja v Republiki Srbiji v letu 2002 opravil izbiro glede pokojnine, ki jo bo užival. Na podlagi iste pokojninske dobe zato ne more zahtevati priznanja pravice do starostne pokojnine tudi v Sloveniji.
  • 205.
    VDS sklep Pdp 536/2006
    2.2.2007
    delovno pravo
    VDS03937
    ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3, 88, 88/3, 90, 90/3. ZDSS-1 člen 30, 30.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezna zaposlitev - dokazni postopek
    Ustreznost dela, ki ga delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (88/3, 90/3 ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.

    Pritožbeno sodišče je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker izvedbe dokazov o odločilnih dejstvih ni mogoče v celoti prepustiti sodišču druge stopnje. Za "popravo nepravilnosti" po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1 je mogoče šteti le dopolnitev oz. preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje oz. popravo določenih procesnih napak, vse v skladu z načelom pospešitve postopka. Prelaganje sojenja od sodišča prve stopnje na sodišče druge stopnje po stališču pritožbenega sodišča ni bil namen zakonodajalca pri oblikovanju 30. člena ZDSS-1, saj bi bila v takšnem primeru strankam odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred drugostopenjskim sodiščem.

     
  • 206.
    VDS sodba in sklep Pdp 1453/2005
    2.2.2007
    delovno pravo
    VDS03983
    ZTPDR člen 103, 103. ZPP člen 274, 300, 339, 339/1, 274, 300, 339, 339/1.
    prenehanje delovnega razmerja - obnova postopka - zavrženje tožbe
    Ker tožniki zahtevajo sodno varstvo zato, ker tožena stranka o predlogu za obnovo postopka prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu ni odločala, ni mogoče šteti, da gre za pravnomočno razsojeno stvar - res iudicata, kar je sodišče prve stopnje napačno navedlo kot razlog za zavrženje tožbe. Tožbeni zahtevki v obravnavanem sporu, ki se nanašajo na priznanje obstoja delovnega razmerja od 6.3.2003, niso identični s tožbenim zahtevkom, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno v letih 1999 do 2002, čeprav se oba spora nanašata na iste sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi prehoda k drugemu delodajalcu.

     
  • 207.
    VSC sklep PRp 424/2006
    2.2.2007
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC01400
    ZP-1 člen 61, 61/3, 63, 63/1, 63/2, 61, 61/3, 63, 63/1, 63/2.
    zahteva za sodno varstvo - umik - nedovoljena zahteva
    Glede na navedbe obdolženca v pritožbi, da vabilo ni bilo vročeno njemu osebno in okoliščino razvidno iz vročilnice, kot dokazilu o opravljeni vročitvi in sicer, da je prva vročitev vabila obdolžencu bila poskušana dne 25.05.2006, vendar je bila neuspešna in je vročevalec takrat pustil obvestilo o prispelem pismu, nakar je vročitev bila opravljena naslednji dan 26.05.2006, po mnenju pritožbenega sodišča obstaja možnost, da je res dne 26.05.2006 bila opravljena vročitev osebi, ki se je sicer podpisala s priimkom G., pa to ni bil naslovnik torej obdolženec. Če bi se takšno dejstvo izkazalo kot gotovo, bi lahko vplivalo na ugotavljanje pravilnosti vročitve vabila na zaslišanje obdolžencu, le na podlagi izkazane vročitve na vročilnici.

     
  • 208.
    VDS sodba in sklep Pdp 1325/2006
    2.2.2007
    delovno pravo
    VDS03950
    ZDR člen 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-1, 112/2, 137, 137/7, 110, 110/1, 112, 112/1, 112/1-1, 112/2, 137, 137/7.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezagotavljanje dela - rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odpravnina - odškodnina
    Po 1. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR lahko delavec zakonito izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec več kot 2 meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Drugi pogoj je izpolnjen že v primeru, če delodajalec delavcu v času, ko mu ne zagotavlja dela, izplača nadomestilo plače, ki je nižje od zakonsko določenega nadomestila plače (člen 137/7 ZDR), ne pa le v primeru, če mu nadomestila plače sploh ne izplača. Drugačna razlaga drugega pogoja bi lahko privedla do situacije, v kateri bi bilo delavcu onemogočeno, da zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi mu delodajalec izplačeval nadomestilo le v neznatnem znesku. Posledično bi to pomenilo, da delavec ne bi bil upravičen do odpravnine in odškodnine po 2. odstavku 112. člena ZDR. Takšna razlaga po stališču pritožbenega sodišča ni v skladu za namenom ZDR, ki je tudi v tem, da zagotavlja varstvo pravic delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju.

    Če delodajalec krši pogodbene obveznosti zagotavljanja dela in izplačevanja zakonsko določenega nadomestila plače in traja ta kršitev dalj časa, delavec ni prekludiran za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR, če te odpovedi ne poda že v 15 dneh po tem, ko je izvedel za drugo nižje izplačano nadomestilo plače. Poda jo lahko tudi kasneje, če mu delodajalec še nadalje ne zagotavlja dela in mu ne izplačuje zakonsko določenega nadomestila plač.

    Obstoj okoliščin in interesov, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR) v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR je potrebno presojati glede na obdobje, v katerem delodajalec krši svoje pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja. Na obstoj teh okoliščin in interesov ne morejo vplivati morebitna kasnejša ravnanja in aktivnosti delodajalca, v okviru katerih prične spoštovati svoje obveznosti do delavca.

     
  • 209.
    VSC Sklep PRp 389/2006
    2.2.2007
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC01409
    ZP-1 člen 26, 118, 118/1, 118/4, 155, 155/1, 155/1-8, 26, 118, 118/1, 118/4, 155, 155/1, 155/1-8.
    krivda - priznanje prekrška - sodba o prekršku - obrazloženost - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
    Če obdolženec prekršek prizna in je to priznanje jasno ter popolno, sodišču ni potrebno zbirati drugih dokazov, mora pa oceniti obdolženčev zagovor in se opredeliti do njegovega krivdnega odnosa.

     
  • 210.
    VSL sodba in sklep I Cpg 963/2005
    1.2.2007
    PRAVO DRUŽB
    VSL06508
    ZGD člen 436, 436/3, 436, 436/3. ZGD-1 člen 501, 501/3, 501/3, 501.
    izključitev družbenika iz d.o.o. - istočasnost nasprotnih zahtevkov na izključitev - pravica do tožbe
    Škodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo, ne pomeni zgolj kršitve obligacijskopravnega razmerja med poslovodjo in družbo, temveč lahko pomeni hkrati tudi izpolnitev dejanske podlage za izključitev takega družbenika iz družbe. Takšnega zaključka ni mogoče ovreči niti s pritožbenimi trditvami, da je k ravnanju pritožnika prispeval tudi nasprotni družbenik. Vlogo in ravnanje drugega družbenika je namreč potrebno presojati v okviru presoje pogojev za izključitev tega družbenika, kar je bilo predmet istočasne presoje sodišča. Kakršnakoli ugotovitev s tem v zvezi pa ne izključuje utemeljenosti zahtevka na izključitev pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 436. člena ZGD (Ur.l. RS št. 30/93 do 45/01), oziroma 3. odst. 501. čl. sedaj veljavnega ZGD-1 (Ur.l. RS 42/2006) ima tožbeno pravico na izključitev drugega družbenika iz družbe samo družbenik iste družbe. V tem primeru je potrebno materialnopravno določbo, ki ureja tožbeno pravico razumeti tako, da mora biti ta predpostavka izpolnjena ob sami vložitvi tožbe. Tožeči stranki ni mogoče odreči tožbene pravice zaradi naključja, ki se je zgodilo po vložitvi tožbe, za katero je imel takšno upravičenje izkazano.

     
  • 211.
    VSK sodba in sklep I Cpg 75/2006
    1.2.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003811
    ZPP člen 319, 324, 339, 339/2-12 ZUE člen 13, 13/4.
    prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve – izrek sodbe
    S tem, ko je obstoj terjatve, ki je bila že pravnomočno ugotovljena ponovno navedlo v 2. točki izreka, je še enkrat odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Taka terjatev se sicer lahko uveljavlja v pobot, v takem primeru pa izrek sodbe ne vsebuje tistega dela v katerem se ugotavlja obstoj toženčeve terjatve (ker je ta že pravnomočno ugotovljena).
  • 212.
    VDS sodba Pdp 629/2006
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS03954
    URS člen 49, 66, 49, 66. ZDR člen 52, 54, 52, 54.
    transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - varstvo dela - svoboda dela
    Po 66. členu URS (varstvo dela) država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja nujno zakonsko varstvo. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico sklenjena v skladu z zakonskimi določbami, ne gre za kršitev navedene določbe URS. Tožena stranka s sklenitvijo delovnega razmerja za določen čas tudi ni kršila ustavne pravice iz 49. člena URS (svoboda dela), saj ta določba ne zagotavlja pravice do sklenitve delovnega razmerja (za nedoločen čas), ampak zagotavlja svobodo dela, prosto izbiro zaposlitve in dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji.

     
  • 213.
    VDS sodba Pdp 1226/2005
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS03945
    ZDR člen 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4, 111, 111/1, 111/1-4, 125, 125/4.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
    Delodajalec lahko na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu delavca izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (125/4 ZDR). Tožena stranka, ki je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 7 dni pred potekom poskusnega dela, je ravnala zakonito. Pri presoji časa trajanja poskusnega dela je potrebno izhajati iz njegovega namena, ki je v tem, da se preizkusijo znanja in sposobnosti, potrebna za opravljanje dela. Dodaten teden dela ne bi predstavljal podlage za drugačen zaključek o opravljenem delu, saj so bile v oceni komisije za spremljanje poskusnega dela ugotovljene številne pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z opravljenimi nalogami.

     
  • 214.
    VSK sodba I Cpg 80/2006
    1.2.2007
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0004151
    ZOR člen 1013. ZPP člen 339, 339/2-14. CZ člen 157.a, 157.g.
    poroštvo – garancijska izjava – pravica poroka do vračila plačanega in obresti
    Tožeča stranka se je po naročilu tožene z garancijsko izjavo zavezala, da bo, v kolikor začasno uvoženo blago po izteku predpisanega roka ne bo izvoženo, poravnala vse stroške carinskih dajatev. V razmerje s Carinskim uradom je vstopila kot porok za toženčeve dolgove.
  • 215.
    VDS sodba in sklep Pdp 639/2005
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS03966
    ZDR člen 136, 136/1, 136/2, 136, 136/1, 136/2.
    zadrževanje izplačila plače - pobot izplačila plače
    Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo drugačne načine zadrževanja izplačila, so neveljavna - npr. da je trgovec ob letnih inventurah finančno odgovoren za morebitne manjke, oz. da sam krije njihov sorazmerni del. Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Ker tožnik ni podpisal dogovora o poravnavi manjka, ki ga je pripravila tožena stranka, so bili odtegljaji od plače nezakoniti tudi iz tega razloga.

     
  • 216.
    VSK sklep I Cpg 319/2006
    1.2.2007
    PRAVO DRUŽB
    VSK0003819
    ZGD-F člen 249, 266, 267, 267/2, 274.
    odpoklic članov nadzornega sveta – utemeljen razlog za odpoklic – osebna ravnanja oz. opustitve – razmerje med organi delniške družbe
    predlagatelja bi morala svoj predlog usmeriti v zahtevo po odpoklicu konkretno navedenih posameznih članov ali posameznega člana nadzornega sveta, pri čemer pa bi morala tudi razloge za odpoklic utemeljevati z njihovimi osebnimi ravnanji oz. osebnimi opustitvami, saj zgolj te lahko predstavljajo utemeljen razlog za odpoklic člana nadzornega sveta po 2. odst. 267. čl. ZGD-F.
  • 217.
    VDS sklep Pdp 1461/2006
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS03972
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    javni uslužbenci - varstvo pravic - sodno varstvo
    Če javni uslužbenec na podlagi 24. člena ZJU-UPB2 vloži zahtevo za odpravo kršitev skupaj s pozivom delodajalcu, da odpravi kršitve v zakonskem roku 15 dni in delodajalec na to zahtevo odgovori, je potrebno tak odgovor šteti za dokončno odločitev delodajalca. Tožnik je v nadaljnjih 30 dneh pravilno vložil tožbo zoper toženo stranko na podlagi 3. odstavka 204. člena ZDR.

     
  • 218.
    VDS sodba Pdp 552/2006
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS0004463
    ZDR člen 83, 83/3, 84, 84/1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obvestilo o nameravani odpovedi - član sindikata
    Dejstvo, da je tožnica pisno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejela istočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj - ker ni bila članica sindikata, ki bi lahko zahtevala njegovo sodelovanje v postopku - ni bila z ničemer ovirana pri uveljavljanju svojih pravic.

     
  • 219.
    VDSS sodba Psp 241/2006
    1.2.2007
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS0004605
    ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 56, 56/2.
    invalidska pokojnina – vzrok invalidnosti – gostota pokojninske dobe
    Ker je vzrok tožnikove invalidnosti bolezen in ker do dneva nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninske dobe, ki bi pokrivala najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti, je njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
  • 220.
    VDS sodba in sklep Pdp 415/2006
    1.2.2007
    delovno pravo
    VDS03973
    ZJU člen 195, 195/4, 195, 195/4.
    javni uslužbenci - osnovna plača
    Začasno določeni količnik (količnik na delovnem mestu, na katerem je javni uslužbenec začasno razporejen) ne sme biti podlaga za določitev količnika za določitev osnovne plače v skladu z določbo 4. odstavka 195. člena ZJU, po kateri uradniki obdržijo količnike za določitev osnovne plače, pridobljene z napredovanjem po ZRPJS. Začasno določen količnik velja le za čas trajanja začasne razporeditve.

     
  • <<
  • <
  • 11
  • od 12
  • >
  • >>