Terjatev tožeče stranke temelji na določbi 41. čl. Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). Gre torej za regresno terjatev združenja proti lastniku nezavarovanega vozila in ta terjatev, za katero ni določen poseben zastaralni rok, zastara v splošnem zastaralnem roku petih let (1. odst. 371. čl. ZOR).
KZ člen 211, 211/1, 211/2, 211, 211/1, 211/2. ZKP člen 89, 118, 119, 120, 89, 118, 119, 120.
nadomestna vročitev - vrnitev v prejšnje stanje
Nadomestna vročitev ima učinke osebne vročitve, zato ni mogoče ugoditi zahtevi za vrnitev v prejšnje stanje, saj nadomestna vročitev ni opravičljiv razlog. Odrasla hči obdolženca, ki je prevzela sodbo, je vedela, kje se obdolženi nahaja, in bi ga o sodni pošiljki lahko obvestila oziroma na to opozorila vročevalca.
varstvo lastninske pravice - začasna odredba - vznemirjanje
Kot je sodišče prve stopnje obrazložilo v sodbi, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku, je v obravnavani zadevi sporen poseg v parcelo št. 2425 last tožečih strank na skrajnem severnem delu, to je na delu za objektom tožečih strank, ki stoji na navedeni parceli, zato je najmanj preuranjena odločitev sodišča prve stopnje, da je zatrjevano spodkopavanje temeljev, na katerih stoji hiša tožnic, kar naj bi toženec ponovno začel dne 20.5.2006, v zvezi s tistim delom zemljišča, na katerem tožeča stranka zahteva varstvo lastninske pravice oz. je predlagala izdajo začasne odredbe.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - pasivna legitimacija
Pasivno legitimirana za pravdo sta oba solastnika, saj ni mogoče brez sodelovanja drugega solastnika, ki je bil udeležen v gradnji, spora rešiti le med pravdnima strankama.
Ker tožniki zahtevajo sodno varstvo zato, ker tožena stranka o predlogu za obnovo postopka prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu ni odločala, ni mogoče šteti, da gre za pravnomočno razsojeno stvar - res iudicata, kar je sodišče prve stopnje napačno navedlo kot razlog za zavrženje tožbe. Tožbeni zahtevki v obravnavanem sporu, ki se nanašajo na priznanje obstoja delovnega razmerja od 6.3.2003, niso identični s tožbenim zahtevkom, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno v letih 1999 do 2002, čeprav se oba spora nanašata na iste sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi prehoda k drugemu delodajalcu.
zahteva za sodno varstvo - umik - nedovoljena zahteva
Glede na navedbe obdolženca v pritožbi, da vabilo ni bilo vročeno njemu osebno in okoliščino razvidno iz vročilnice, kot dokazilu o opravljeni vročitvi in sicer, da je prva vročitev vabila obdolžencu bila poskušana dne 25.05.2006, vendar je bila neuspešna in je vročevalec takrat pustil obvestilo o prispelem pismu, nakar je vročitev bila opravljena naslednji dan 26.05.2006, po mnenju pritožbenega sodišča obstaja možnost, da je res dne 26.05.2006 bila opravljena vročitev osebi, ki se je sicer podpisala s priimkom G., pa to ni bil naslovnik torej obdolženec. Če bi se takšno dejstvo izkazalo kot gotovo, bi lahko vplivalo na ugotavljanje pravilnosti vročitve vabila na zaslišanje obdolžencu, le na podlagi izkazane vročitve na vročilnici.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3, 88, 88/3, 90, 90/3. ZDSS-1 člen 30, 30.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezna zaposlitev - dokazni postopek
Ustreznost dela, ki ga delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (88/3, 90/3 ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
Pritožbeno sodišče je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker izvedbe dokazov o odločilnih dejstvih ni mogoče v celoti prepustiti sodišču druge stopnje. Za "popravo nepravilnosti" po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1 je mogoče šteti le dopolnitev oz. preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje oz. popravo določenih procesnih napak, vse v skladu z načelom pospešitve postopka. Prelaganje sojenja od sodišča prve stopnje na sodišče druge stopnje po stališču pritožbenega sodišča ni bil namen zakonodajalca pri oblikovanju 30. člena ZDSS-1, saj bi bila v takšnem primeru strankam odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred drugostopenjskim sodiščem.
krivda - priznanje prekrška - sodba o prekršku - obrazloženost - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Če obdolženec prekršek prizna in je to priznanje jasno ter popolno, sodišču ni potrebno zbirati drugih dokazov, mora pa oceniti obdolženčev zagovor in se opredeliti do njegovega krivdnega odnosa.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezagotavljanje dela - rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odpravnina - odškodnina
Po 1. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR lahko delavec zakonito izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec več kot 2 meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Drugi pogoj je izpolnjen že v primeru, če delodajalec delavcu v času, ko mu ne zagotavlja dela, izplača nadomestilo plače, ki je nižje od zakonsko določenega nadomestila plače (člen 137/7 ZDR), ne pa le v primeru, če mu nadomestila plače sploh ne izplača. Drugačna razlaga drugega pogoja bi lahko privedla do situacije, v kateri bi bilo delavcu onemogočeno, da zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi mu delodajalec izplačeval nadomestilo le v neznatnem znesku. Posledično bi to pomenilo, da delavec ne bi bil upravičen do odpravnine in odškodnine po 2. odstavku 112. člena ZDR. Takšna razlaga po stališču pritožbenega sodišča ni v skladu za namenom ZDR, ki je tudi v tem, da zagotavlja varstvo pravic delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju.
Če delodajalec krši pogodbene obveznosti zagotavljanja dela in izplačevanja zakonsko določenega nadomestila plače in traja ta kršitev dalj časa, delavec ni prekludiran za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR, če te odpovedi ne poda že v 15 dneh po tem, ko je izvedel za drugo nižje izplačano nadomestilo plače. Poda jo lahko tudi kasneje, če mu delodajalec še nadalje ne zagotavlja dela in mu ne izplačuje zakonsko določenega nadomestila plač.
Obstoj okoliščin in interesov, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR) v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR je potrebno presojati glede na obdobje, v katerem delodajalec krši svoje pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja. Na obstoj teh okoliščin in interesov ne morejo vplivati morebitna kasnejša ravnanja in aktivnosti delodajalca, v okviru katerih prične spoštovati svoje obveznosti do delavca.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - ugovor po izteku roka - pogoji za izredni ugovor - zavrženje ugovora
Dolžnik sicer v principu pravilno opozarja, da je ugovor po izteku roka iz 56. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mogoče vložiti vse do konca izvršilnega postopka. Vendar pa je v zvezi s tem pomembno določilo 2. odst. 56. čl. ZIZ, po katerem mora dolžnik v takšnem ugovoru navesti vse razloge, ki jih lahko uveljavi v času vložitve, pri čemer sodišče zavrže kasnejši ugovor, če temelji na razlogih, ki bi jih dolžnik lahko uveljavil v prejšnjem ugovoru.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obvestilo o nameravani odpovedi - član sindikata
Dejstvo, da je tožnica pisno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejela istočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj - ker ni bila članica sindikata, ki bi lahko zahtevala njegovo sodelovanje v postopku - ni bila z ničemer ovirana pri uveljavljanju svojih pravic.
Začasno določeni količnik (količnik na delovnem mestu, na katerem je javni uslužbenec začasno razporejen) ne sme biti podlaga za določitev količnika za določitev osnovne plače v skladu z določbo 4. odstavka 195. člena ZJU, po kateri uradniki obdržijo količnike za določitev osnovne plače, pridobljene z napredovanjem po ZRPJS. Začasno določen količnik velja le za čas trajanja začasne razporeditve.
ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5. ZIZ člen 62. ZPP člen 324, 324/4, 496.
podizvajalska pogodba - terminski plan - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve obveznosti - pridržek pravice do pogodbene kazni - pravočasnost uveljavljanja pravice
Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. V predmetni zadevi je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala pogodbeno kazen ob potrditvi računa št. 1, ki je hkrati končna situacija; to je storila tako, da je skupaj z vrnitvijo tožeči stranki potrjene situacije - računa št.1, tej poslala tudi rač. št. 2, s katerim je obračunala pogodbeno kazen.
invalidska pokojnina – vzrok invalidnosti – gostota pokojninske dobe
Ker je vzrok tožnikove invalidnosti bolezen in ker do dneva nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninske dobe, ki bi pokrivala najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti, je njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
ZGD člen 436, 436/3, 436, 436/3. ZGD-1 člen 501, 501/3, 501/3, 501.
izključitev družbenika iz d.o.o. - istočasnost nasprotnih zahtevkov na izključitev - pravica do tožbe
Škodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo, ne pomeni zgolj kršitve obligacijskopravnega razmerja med poslovodjo in družbo, temveč lahko pomeni hkrati tudi izpolnitev dejanske podlage za izključitev takega družbenika iz družbe. Takšnega zaključka ni mogoče ovreči niti s pritožbenimi trditvami, da je k ravnanju pritožnika prispeval tudi nasprotni družbenik. Vlogo in ravnanje drugega družbenika je namreč potrebno presojati v okviru presoje pogojev za izključitev tega družbenika, kar je bilo predmet istočasne presoje sodišča. Kakršnakoli ugotovitev s tem v zvezi pa ne izključuje utemeljenosti zahtevka na izključitev pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 436. člena ZGD (Ur.l. RS št. 30/93 do 45/01), oziroma 3. odst. 501. čl. sedaj veljavnega ZGD-1 (Ur.l. RS 42/2006) ima tožbeno pravico na izključitev drugega družbenika iz družbe samo družbenik iste družbe. V tem primeru je potrebno materialnopravno določbo, ki ureja tožbeno pravico razumeti tako, da mora biti ta predpostavka izpolnjena ob sami vložitvi tožbe. Tožeči stranki ni mogoče odreči tožbene pravice zaradi naključja, ki se je zgodilo po vložitvi tožbe, za katero je imel takšno upravičenje izkazano.
Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo drugačne načine zadrževanja izplačila, so neveljavna - npr. da je trgovec ob letnih inventurah finančno odgovoren za morebitne manjke, oz. da sam krije njihov sorazmerni del. Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Ker tožnik ni podpisal dogovora o poravnavi manjka, ki ga je pripravila tožena stranka, so bili odtegljaji od plače nezakoniti tudi iz tega razloga.
Določila 3. odstavka 913. člena ZOR, po katerem zavarovalna pogodba v primeru, če zavarovalec premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe ne plača do zapadlosti, preneha po samem zakonu po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovatelju vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalnica dolžna svoje zavarovance obveščati o zapadlosti premije, sicer pride v upniško zamudo.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičninami - nevarnost
V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 270. člena ZIZ, na katerega se je upnik skliceval v predlogu za izdajo začasne odredbe, to je, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Prepovedi odtujitve in obremenitve kar 8 parcel, na katere je bila izdana začasna odredba, ni moč enačiti s pojmom škode, ki je neznatna. Vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo, zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice. To velja v konkretnem primeru še toliko bolj, saj je prvostopno sodišče na upnikov predlog izdalo začasno odredbo kar na 8 parcel. Zato upnikova obrazložitev, da je dolžnik lastnik še nekaterih drugih neobremenjenih nepremičnin, ne izkazuje verjetnosti, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo.
Poleg tega pa upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru splošnih trditev ni zatrjeval, kaj bi s predlagano začasno odredbo sploh dosegel, oziroma kaj naj bi bil namen le te. Ni namreč zatrjeval nevarnosti, da mu bo uveljavitev terjatve, zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem, onemogočena ali otežena (prim. 2. odstavek 270. člena ZIZ). ZIZ v 3. odstavku 270. člena, na katerega se upnik sklicuje, res ne predpisuje, da bi moral upnik dokazovati nevarnost, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa navedeno ne pomeni, da nevarnosti ni dolžan zatrjevati. Nenazadnje je namen začasnih odredb ravno v tem, da se zavaruje terjatev, glede katere obstoji nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali otežena. Ker upnik nevarnosti ni zatrjeval, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe že iz tega razloga neutemeljen.
zamuda dolžnika - določen rok za izpolnitev obveznosti - nastop zamude
Očitno je, da je bila med strankama zapadlost v plačilo dogovorjena (tožena stranka ni zavrnila računa iz razloga, ker datum zapadlosti v plačilo ne bi bil pravilen); rok za izpolnitev je torej bil določen, glede na 1. odst. 324. čl. ZOR pa pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.
pokojnina po vojaških predpisih – tuj pokojninski sistem – izbirna pravica
Pravica do pokojnine na podlagi 4. odst. 2. čl. ZPIZVZ imajo le tisti državljane Republike Slovenije, ki jim je do 18. 10. 1991 manjkalo največ 5 let starosti in pokojninske dobe za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do pokojnine po vojaških predpisih in ki so imeli na ta dan stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Ker je tožnik v Srbiji in Črni gori pridobil pravico do starostne pokojnine za isto pokojninsko dobo in tako izrabil izbirno pravico, ne more biti do upravičen starostne pokojnine po vojaških predpisih v Republiki Sloveniji.