ZOR člen 1013. ZPP člen 339, 339/2-14. CZ člen 157.a, 157.g.
poroštvo – garancijska izjava – pravica poroka do vračila plačanega in obresti
Tožeča stranka se je po naročilu tožene z garancijsko izjavo zavezala, da bo, v kolikor začasno uvoženo blago po izteku predpisanega roka ne bo izvoženo, poravnala vse stroške carinskih dajatev. V razmerje s Carinskim uradom je vstopila kot porok za toženčeve dolgove.
ZOR člen 270, 270/1, 273, 273/5. ZIZ člen 62. ZPP člen 324, 324/4, 496.
podizvajalska pogodba - terminski plan - pogodbena kazen - sprejem izpolnitve obveznosti - pridržek pravice do pogodbene kazni - pravočasnost uveljavljanja pravice
Upnik ne more zahtevati pogodbene kazni zaradi zamude, če je sprejel izpolnitev obveznosti, pa ni nemudoma sporočil dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. V predmetni zadevi je tožena stranka od tožeče stranke zahtevala pogodbeno kazen ob potrditvi računa št. 1, ki je hkrati končna situacija; to je storila tako, da je skupaj z vrnitvijo tožeči stranki potrjene situacije - računa št.1, tej poslala tudi rač. št. 2, s katerim je obračunala pogodbeno kazen.
invalidska pokojnina – vzrok invalidnosti – gostota pokojninske dobe
Ker je vzrok tožnikove invalidnosti bolezen in ker do dneva nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninske dobe, ki bi pokrivala najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti, je njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
odpoklic članov nadzornega sveta – utemeljen razlog za odpoklic – osebna ravnanja oz. opustitve – razmerje med organi delniške družbe
predlagatelja bi morala svoj predlog usmeriti v zahtevo po odpoklicu konkretno navedenih posameznih članov ali posameznega člana nadzornega sveta, pri čemer pa bi morala tudi razloge za odpoklic utemeljevati z njihovimi osebnimi ravnanji oz. osebnimi opustitvami, saj zgolj te lahko predstavljajo utemeljen razlog za odpoklic člana nadzornega sveta po 2. odst. 267. čl. ZGD-F.
ZPP člen 319, 324, 339, 339/2-12 ZUE člen 13, 13/4.
prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – uveljavljanje v pobot že pravnomočno ugotovljene terjatve – izrek sodbe
S tem, ko je obstoj terjatve, ki je bila že pravnomočno ugotovljena ponovno navedlo v 2. točki izreka, je še enkrat odločilo o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno. Taka terjatev se sicer lahko uveljavlja v pobot, v takem primeru pa izrek sodbe ne vsebuje tistega dela v katerem se ugotavlja obstoj toženčeve terjatve (ker je ta že pravnomočno ugotovljena).
transformacija - pogodba o zaposlitvi za določen čas - varstvo dela - svoboda dela
Po 66. členu URS (varstvo dela) država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja nujno zakonsko varstvo. Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico sklenjena v skladu z zakonskimi določbami, ne gre za kršitev navedene določbe URS. Tožena stranka s sklenitvijo delovnega razmerja za določen čas tudi ni kršila ustavne pravice iz 49. člena URS (svoboda dela), saj ta določba ne zagotavlja pravice do sklenitve delovnega razmerja (za nedoločen čas), ampak zagotavlja svobodo dela, prosto izbiro zaposlitve in dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji.
ZOR člen 39, 39/4, 39, 39/4. ZPP člen 213, 213/1, 214, 213, 213/1, 214.
pogodba o kompenzaciji - zmota - skrbnost - priznanje pred pravdo
Pogodba o kompenzaciji sodi v izpolnitveno fazo pogodbenega razmerja, ker pomeni enega izmed (drugih) možnih načinov prenehanja (vzajemnih) obveznosti. Podpis tovrstne pogodbe zato ne ustanavlja novih obveznosti, temveč (praviloma) ugaša obstoječe. Predpostavka tovrstnega prenehanja obveznosti je zato obstoj vzajemnih istovrstnih terjatev oziroma obveznosti. Če teh ni, tudi do njihovega vzajemnega prenehanja ne more priti.
Pritožbeno sodišče ne sprejema argumentacije sodišča prve stopnje, ki je zatrjevano pomoto tožene stranke pri podpisu sporne kompenzacije, presojalo z gledišča njene (ne)skrbnosti. Morebitna njena premajhna skrbnost namreč ne more imeti nobenega vpliva na nastanek obveznosti, ker pogodba o kompenzaciji ni podlaga nastanku obveznosti.
In ker je zatrjevano prenehanje obveznosti odvisno od obstoja vzajemnih terjatev oziroma obveznosti, morebitno zmotno priznanje obstoja le-teh pa le-teh ne ustanavlja, zmotno priznanje obstoja svoje obveznosti samo zase ne more imeti pobotnega učinka v izpolnitveni fazi neobstoječe obveznosti.
Po prepričanju pritožbenega sodišča bi bilo treba podpisu sporne pogodbe o kompenzaciji pripisati pomen priznanja obstoja svoje obveznosti pred pravdo, ki samo zase ne izključuje drugačnih trditev v postopku pred sodiščem in ki so kot pravno pomembne predmet dokazovanja (1. odst. 213. in 214. čl. ZPP).
Invalidska komisija v sodnem sporu nima položaja sodnega izvedenca, ampak je lahko njeno mnenje le eden izmed dokazov. Ker je v presojani zadevi to mnenje prepričljivo in ni v nasprotju z medicinsko dokumentacijo v spisu, je sodišče prve stopnje upoštevaje načelo proste presoje dokazov utemeljeno štelo za dokazano, da je pri tožnici podana zmanjšana delovna zmožnost, zaradi katere je bila razvrščena v III. kategorijo invalidnosti in je pridobila pravico do razporeditve oziroma zaposlitve na drugem ustreznem delu.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - neznatna škoda - prepoved razpolaganja z nepremičninami - nevarnost
V obravnavanem primeru ni bil izpolnjen pogoj iz 3. odstavka 270. člena ZIZ, na katerega se je upnik skliceval v predlogu za izdajo začasne odredbe, to je, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Prepovedi odtujitve in obremenitve kar 8 parcel, na katere je bila izdana začasna odredba, ni moč enačiti s pojmom škode, ki je neznatna. Vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo, zato ni mogoče šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, ker je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice. To velja v konkretnem primeru še toliko bolj, saj je prvostopno sodišče na upnikov predlog izdalo začasno odredbo kar na 8 parcel. Zato upnikova obrazložitev, da je dolžnik lastnik še nekaterih drugih neobremenjenih nepremičnin, ne izkazuje verjetnosti, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo.
Poleg tega pa upnik v predlogu za izdajo začasne odredbe v okviru splošnih trditev ni zatrjeval, kaj bi s predlagano začasno odredbo sploh dosegel, oziroma kaj naj bi bil namen le te. Ni namreč zatrjeval nevarnosti, da mu bo uveljavitev terjatve, zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem, onemogočena ali otežena (prim. 2. odstavek 270. člena ZIZ). ZIZ v 3. odstavku 270. člena, na katerega se upnik sklicuje, res ne predpisuje, da bi moral upnik dokazovati nevarnost, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Vendar pa navedeno ne pomeni, da nevarnosti ni dolžan zatrjevati. Nenazadnje je namen začasnih odredb ravno v tem, da se zavaruje terjatev, glede katere obstoji nevarnost, da bo njena uveljavitev onemogočena ali otežena. Ker upnik nevarnosti ni zatrjeval, je njegov predlog za izdajo začasne odredbe že iz tega razloga neutemeljen.
Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo drugačne načine zadrževanja izplačila, so neveljavna - npr. da je trgovec ob letnih inventurah finančno odgovoren za morebitne manjke, oz. da sam krije njihov sorazmerni del. Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila. Ker tožnik ni podpisal dogovora o poravnavi manjka, ki ga je pripravila tožena stranka, so bili odtegljaji od plače nezakoniti tudi iz tega razloga.
Določila 3. odstavka 913. člena ZOR, po katerem zavarovalna pogodba v primeru, če zavarovalec premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe ne plača do zapadlosti, preneha po samem zakonu po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovatelju vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalnica dolžna svoje zavarovance obveščati o zapadlosti premije, sicer pride v upniško zamudo.
Če javni uslužbenec na podlagi 24. člena ZJU-UPB2 vloži zahtevo za odpravo kršitev skupaj s pozivom delodajalcu, da odpravi kršitve v zakonskem roku 15 dni in delodajalec na to zahtevo odgovori, je potrebno tak odgovor šteti za dokončno odločitev delodajalca. Tožnik je v nadaljnjih 30 dneh pravilno vložil tožbo zoper toženo stranko na podlagi 3. odstavka 204. člena ZDR.