delitev solastne stvari v nepravdnem postopku – fizična delitev – upravičen interes za določen del stvari – moralni interes
Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo prvostopnega, da zgolj zatrjevani moralni interes sam po sebi ne pomeni upravičenega interesa v smislu 122. člena ZNP. Ob upoštevanju velikosti solastnega deleža (nasprotni udeleženec je pridobil celo nekaj več kot bi mu sicer pripadalo), mnenja cenilca kmetijske stroke, da predstavljajo nepremičnine, ki so pripadle predlagateljema, enovit kompleks (nasprotni udeleženec je mnenje na naroku sprejel in ga je zato prvostopno sodišče pravilno upoštevalo), nasprotni udeleženec ni izkazal upravičenega interesa, da bi mu v last pripadla tudi ta zemljišča.
načelo vrstnega reda odločanja o vpisih - stanje zemljiške knjige ob vpisu - poočitev spremembe podatkov o nepremičnini - pomožni vpis - pomoten vpis
Poočitba delitve parcele v vložku predstavlja pomožen vpis (28.čl. ZZK-1), s katerim se je v zemljiški knjigi vpisalo le spremembo podatkov glede nepremičnine, za katere zemljiška knjiga ni temeljna evidenca, zaradi uskladitve teh podatkov s podatki temeljnih evidenc (115.čl. ZZK-1). Ni šlo torej za pomoten vpis, kot zmotno meni predlagatelj, ko se opravljen vpis ne sklada z dovoljenim in ko zemljiška knjiga po uradni dolžnosti začne postopek popravljanja vpisa v skladu z določbami (200. do 203.čl.) ZZK-1.
ZOR člen 154, 210, 154, 210. ZD člen 132, 132. ZPP člen 7, 212, 7, 212.
odškodninski in reparacijski zahtevek - trditvena podlaga - prehod zapuščine na dediča
Med odškodninskim in reparacijskim zahtevkom je glede škode določena podobnost, saj hoče pri obeh podlagah tožnik vzpostaviti prizadeto pravno sfero v tisto stanje, v katerem je bila pred dejanjem toženca. Le da mora pri odškodninski podlagi dokazati, da je do posega prišlo zaradi protipravnega ravnanja in krivde toženca, pri reparacijskem zahtevku pa gre za izravnavo med prikrajšanjem tožnika in toženčevim okoriščenjem brez podlage.
Pritožba pri tem zamenjuje sposobnost biti pooblaščenec in upravičenost za zastopanje v konkretnem postopku. Citirani določbi 98. člena ZPP se nanašata samo na slednje. 5. odstavek 98. člena ZPP se uporablja le, kadar kot pooblaščenec nastopa oseba, ki je sicer sposobna biti pooblaščenec, ni pa v konkretnem pravdnem postopku izkazala takega pooblastila.
razlaga pogodb - skupen namen pogodbenikov - načela obligacijskega prava
2. odst. 99. čl. ZOR določa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v ZOR.
ZIZ člen 178, 178/4, 189, 189/4, 178, 178/4, 189, 189/4.
razlogi za izpodbijanje sklepa o domiku - določitev vrednosti nepremičnine - ponovna ugotovitev vrednosti nepremičnine - precejšnja sprememba vrednosti nepremičnine
Sklep o domiku je mogoče izpodbijati le zaradi kršitev predpisov o dražbi. Predložitev mnenja torej služi verjetnosti izkaza, saj se je vrednost nepremičnine v obdobju od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila.
Zgolj različna stališča teorije pa ob dejstvu, da niti SPZ niti ZZK-1 nimata konkretne določbe, ki bi nalagala, da mora zemljiškoknjižno dovolilo, kadar gre za prenos lastninske pravice (in ne solastnine), vsebovati tudi označbo, v kolikšnem obsegu se lastninska pravica prenaša, ne utemeljujejo odločitve prvostopnega sodišča, da vpis lastninske pravice samo iz tega razloga zavrne.
če je iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti razvidno, da je rezultat izražen v gramih alkohola na kilogram krvi, ker policist tiskanega obrazca ni popravil v miligram alkohola v litru izdihanega zraka, ugotovljena napaka ne more biti v škodo obdolženca, saj bi bila kršena materialna določba ZP-1 iz 4. tč. 156. čl.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke po uradni dolžnosti – podatki o zavarovani terjatvi v sklepu o izvršbi
Na podlagi 2. odstavka 87. člena ZZK-1 ima zaznamba izvršbe za posledico, da upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi, z zaznambo izvršbe na podlagi tega sklepa pridobi na nepremičninah hipoteko, vendar v obravnavani zadevi vknjižbe hipoteke po uradni dolžnosti na podlagi 88. člena ZZK-1 ni bilo mogoče opraviti, saj sklep o izvršbi v tem delu ni vseboval podatkov o terjatvi zavarovani s hipoteko, kot to določa 16. člen ZZK-1, kar je pogoj za vknjižbo hipoteke.
odškodnina za razlaščeno zemljišče - postopek razlastitve
Prvostopno sodišče se je postavilo na napačno materialnopravno izhodišče, to je, da je šlo za dva različna postopka (odvzem iz posesti v letu 1991 in razlastitev v letu 2003). Dejansko gre za eno samo razlastitev, postopki v zvezi s katero so pač trajali od leta 1991 do 2003, zato tožeča stranka ni upravičena do nove (druge) odškodnine po odločbi iz leta 2003 in je njen zahtevek neutemeljen.
trditveno in dokazno breme – prekluzija – nedopustna pritožbena novota
Trditvi tožeče stranke, da je K. d.o.o. najel pri pravni prednici tožeče stranke dva kredita dne 18.2.1992 in sicer po pogodbi 1 in po pogodbi 2, tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje ni oporekala, trdila je le, da je vtoževano terjatev z njeno privolitvijo v celoti plačala Z. d.d. na podlagi cesije. Pritožnik šele v pritožbi trdi, da je bila dne 18.2.1992 sklenjena le ena kreditna pogodba in opravljena le ena transakcija, vendar ta navedba predstavlja novo dejstvo, ki ga pritožnik ni navajal v skladu z 286. členom ZPP, zato ga pritožbeno sodišče ne more upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP).
Uredba Sveta št. 1206/2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah. ZPP člen 339, 339/1.
zaslišanje državljana države članice EU - Uredba št. 1206/2001 - neposredna uporaba uredbe
Ker je s pristopom Slovenije k Evropski uniji na območju Republike Slovenije začela veljati uredba Sveta št. 1206/2001 z dne 28.5.2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, bi moralo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi postopati po tej uredbi, ki ureja dva načina pridobivanja dokazov, med katere sodi tudi zaslišanje priče, ki prebiva v tujini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK02960
ZZZDR člen 51, 59, 51, 59. ZTLR člen 22, 22/1, 22, 22/1. ZPP člen 196, 196.
skupno premoženje zakoncev - dogovor o skupni gradnji - solastniki kot nujni sosporniki - darilo, dano v času trajanja zakonske zveze - posebno premoženje - prispevek zakonca
Objekt je v solastnini, pri čemer stvar ni razdeljena, razdeljeni so le idealni deleži. Vlaganje v fizično nerazdeljen objekt, ki je v solastnini, predpostavlja dogovor o skupni gradnji med vsemi vlagatelji. Vlaga se namreč v realno stvar in ne v solastniški delež. To pa pomeni, da so za pravdo, ki ima za cilj doseči ugotovitev, da je tožnica solastnica nepremičnine, pasivno legitimirani vsi solastniki nepremičnine in sicer kot nujni sosporniki, saj spora ni mogoče rešiti brez sodelovanja drugih solastnikov. Pomoč sinu pri ustanovitvi podjetja je že po svoji naravi namenjena tožencu osebno in je ni mogoče šteti za darilo obema zakoncema. Poslovni delež v družbi V. d.o.o. je zato posebno premoženje toženca.
podlaga za pridobitev ali izgubo lastninske pravice - poizvedovalni zapisnik - nezastarljivost stvarnopravnega zahtevka
Pravilen je zaključek prvostopnega sodišča, da poizvedovalni zapisnik pri nastavitvi nove zemljiške knjige ni podlaga za pridobitev ali izgubo lastninske pravice, zato tožnici oziroma njenemu pravnemu predniku lastninska pravica na sporni nepremičnini nikoli ni prenehala.
URS člen 26, 26/1, 26, 26/1. ZPPSL člen 80, 80/2, 80, 80/2.
odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - odškodninska odgovornost države
Zaradi zahtevane skrbnosti bi se toženec (stečajni upravitelj) moral in mogel zavedati, da je posojanje denarja (rezerviranega za poplačilo upnikov) drugim gospodarskim subjektom tako tvegano, da bi utegnilo pripeljati do nevračila. Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec ravnal s hudo malomarnostjo.
Če ni bilo podlage za sum, da denarna sredstva stečajne mase niso na dolžnikovem žiro računu, potem tudi ni bilo potrebe po preverjanju tega dejstva. Tako daleč namreč potrebna skrbnost stečajnega sodnika oziroma predsednika stečajnega senata ne seže.
zasebno izvedensko mnenje – izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP – dokazna listina - konkurenca med zasebnim mnenjem in dokazno listino
V obravnavanem primeru gre za konkurenco med zasebnim mnenjem 1, ki ga je tožnica pridobila pred pravdo, in izvedenskim mnenjem 2, ki ga je postavilo sodišče v postopku v skladu z določbami ZPP. Zato tako izvedensko mnenje 1 ni dokazna listina, ampak le del tožničinih navedb (torej obrazloženih in podprtih s strokovnim mnenjem) o pravno relevantnih dejstvih, ki se v dokaznem postopku nato potrdijo ali pa ne.
predlog tretjega za odlog izvršbe – vročitev predloga upniku – položitev varščine – pravica do izjave v postopku
Pritožnik ima prav, ko navaja, da mu sodišče prve stopnje ni dalo možnosti, da se o predlogu tretje za odlog izvršbe izjasni, čeprav bi mu to možnost moralo dati, saj to izhaja iz 3. odstavka 73. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče na upnikov predlog postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino, razen, če bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. Jasno je, da lahko sodišče tak pogoj postavi le v primeru, če upniku vroči predlog tretjega za odlog izvršbe, saj nasprotno postopanje pripelje do situacije, ko se upnik ne more izjasniti, ali bo predlagal položitev varščine.
ugovor novega dolžnika - sklep o nadaljevanju postopka zoper družbenika izbrisane družbe - kasneje nastala dejstva
Odločanje o ugovoru novega dolžnika, ki je vložen na podlagi 56.a člena ZIZ, je odločanje o pravilnosti in utemeljenosti izdanega sklepa o nadaljevanju, postopka ta sklep pa mora izpolnjevati vse procesne in materialne predpostavke v času izdaje in njegova pravilnost ne more biti odvisna od dejstev, ki so nastopila po trenutku izdaje sklepa.
ZPN člen 7, 7. ZSZ člen 15, 15, 15. ZLNDL člen 3, 3.
pridobitev lastninske pravice - poizvedovalni zapisnik
Sodišče prve stopnje bi moralo pred odločitvijo o tožbenem zahtevku zanesljivo ugotoviti, kdo je bil imetnik pravice uporabe pred osnovanjem nove zemljiške knjige. Ne kdo je bil vknjižen kot imetnik pravice uporabe ampak kdo jo je dejansko izvrševal.