pritožbeni postopek - navajanje novih dejstev - ugovor zastaranja
Ker sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le v primeru, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati do prvega naroka za glavno obravnavo oziroma do zaključka glavne obravnave, česar tožena stranka v obravnavani zadevi ni storila, ni upošteven pritožbeni ugovor zastaranja.
ZOFVI člen 109, 109/7. ZDR člen 52, 52/1, 52, 52/1.
transformacija - sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas - vzgoja in izobraževanje
Ker je tožena stranka utemeljeno predvidevala zmanjšanje obsega vpisa dijakov v šolo in ker je bil to razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, je bila ta pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v skladu z zakonom (109/7 ZOFVI-UPB3).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok
Irelevantno je, da niti Konvencija MOD št. 158 niti Priporočilo k tej konvenciji ne določata roka za redno odpoved roka o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Zakonodajalec je s 5. odstavkom 88. člena ZDR zaščitil delavca kot šibkejšo stranko v delovnem razmerju s tem, da je delodajalca pri podajanju redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omejil z rokom 30 dni od seznanitve z razlogi za redno odpoved oz. z rokom 6 mesecev od nastanka razloga, pri čemer je ta objektivni rok v primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, podaljšan za ves čas, ko je možen kazenski pregon.
ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 177, 177/1, 177/2, 180. ZPP člen 140, 140/1, 142, 143, 143/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zagovor – vabilo na zagovor – pisna obdolžitev – osebna vročitev
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku pisno obdolžitev in vabilo na zagovor osebno vročila (torej ni dokazala, da mu je omogočila zagovor), je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
opravljanje pravdnih dejanj v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - kvalificirano zastopanje - prava neuka stranka - gospodarski subjekt - oprostitev plačila sodnih taks
ZPP v 12. čl. določa, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori sodišče, katera pravdna dejanja lahko opravi. Če pa je že vprašanje nevednosti mogoče obravnavati v povezavi s stranko, ki je fizična oseba, to gotovo ne more veljati za stranko, ki je pravna oseba in hkrati gospodarski subjekt, ki nastopa na trgu, kjer opravlja pridobitno dejavnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - rok za podajo odpovedi
Subjektivni rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni začel teči že tedaj, ko se je tožena stranka seznanila z izgubo pri poslovanju, ampak tedaj, ko je sprejela sanacijski program in ukinila tožničino delovno mesto.
huda telesna poškodba - pomoč h kaznivemu dejanju - bistveno zmanjšana prištevnost - sostorilstvo - omilitev kazni - pogojna obsodba - starejši polnoletni - prestajanje kazni v odprtem zavodu
"Ugotovljena bistvena zmanjšana prištevnost načelom zmanjšuje kazensko odgovornost,spet pa ne tako, da kaznivo dejanje samo zato ne bi moglo biti storjeno z direktnim naklepom.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - redna odpoved - pogodba o zaposlitvi - krivdni razlog - krivda
V primeru kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja (krivdni razlog) lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi redno (3. alinea 1. odstavka 88. člena ZDR) oziroma izredno (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR). Razlika je v tem, da se za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zahteva naklep ali huda malomarnost, za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pa zadostuje vsaka oblika krivde.
nadaljevanje izvršbe zoper novega dolžnika - pogoj za nadaljevanje - izvršilni naslov
Po 4. odst. 24. člena ZIZ se sme izvršba nadaljevati zoper novega dolžnika, če pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo pod pogoji, da je že izdan izvršilni naslov. V primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine pa tak izvršilni naslov predstavlja pravnomočen sklep o izvršbi zoper prvotnega dolžnika.
konkurenčna klavzula - odškodnina- splošna znanja - specifična znanja
Konkurenčna klavzula lahko veže stranki pogodbe le od dneva, ko je bila ta dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi in za znanja, ki jih je toženec pridobil po podpisu pogodbe o zaposlitvi.
Znanja, ki jih je toženec pridobil po podpisu pogodbe o zaposlitvi pri tožeči stranki, niso specialistična znanja, temveč redno izobraževanje za delo, ki ga zahteva delovni proces in uvajanje nove tehnologije v zvezi z modernizacijo opreme. V takem primeru ne gre za kršitev konkurenčne klavzule, zato tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne klavzule ni utemeljen.
Kljub temu, da je bilo v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni med pravdnima strankama, izrečno določeno, da je za reševanje vseh sporov, ki bi utegnili nastati pri uresničevanju določil te pogodbe, pristojna arbitraža delodajalca, je sodno varstvo dopustno, saj takšne arbitraže, kot je bila dogovorjena, ni bilo mogoče konstituirati. Arbitražna klavzula je bila določena v zvezi s podjetniško kolektivno pogodbo, ki je veljala v času sklepanja pogodbe o zaposlitvi in ki je določala postopek konstituiranja arbitraže, v času nastanka spora pa je za tožnico zaradi spremembe delodajalca veljala druga panožna kolektivna pogodba, ki je o tem vsebovala drugačna pravila.
Sklep tožene stranke, da se vsem režijskim delavcem obračuna negativna stimulacija v vnaprej določenem odstotku (kljub temu, da se je faktor uspešnosti poslovanja od meseca do meseca spreminjal) vse dotlej, dokler rezultati družbe ne bodo dosegli plansko določenih ciljev, ne more biti podlaga za znižanje plače tožnice za takšen odstotek. Za zakonitost obračuna negativnega dela plače iz naslova uspešnosti poslovanja bi morala tožena stranka za vsak mesec posebej opraviti izračun uspešnosti poslovanja in šele na podlagi takšnega izračuna bi lahko tožnici znižala plačo za ugotovljeni faktor uspešnosti poslovanja.
Okoliščina, da je tožnica v nekaterih mesecih prejela del plače iz naslova delovne uspešnosti, ki po višini presega negativno stimulacijo iz naslova uspešnosti poslovanja, ne pomeni, da tožnica za te mesece ni upravičena do plačila neutemeljeno znižane plače.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 15, 15/1, 15/2. ZDRS člen 10, 10/1, 40.
starostna pokojnina – vojaški zavarovanci – državljanstvo
Tožniku je bila predčasna starostna pokojnina po vojaških predpisih pravilno priznana šele od dne, ko je pridobil državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo (od dne, ko mu je bila vročena odločba o pridobitvi državljanstva), saj je šele tedaj izpolnjeval vse pogoje po 4. odst. 2. čl. ZPIZVZ.
povrnitev neutemeljeno povzročenih izvršilnih stroškov - načelo zaupanja v podatke iz sodnega registra
Ker na upnika, ki je vodil izvršbo zoper tistega, ki je bil vpisan v sodnem registru kot družbenik izbrisane družbe ne morejo leteti očitki niti, da je stroške neutemeljeno povzročil, niti da ga zadeva kakršnakoli krivda, da so tej osebi ti stroški nastali, mu tudi take stroške ni mogoče naprtiti.
KZ člen 217, 217/1, 217, 217/1. ZDR člen 82, 82/2, 111, 111/1, 111/1-1, 82, 82/2, 111, 111/1, 111/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - goljufija
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožnik nepravilno prikazoval opravljene ure z namenom, da si pridobi protipravno premoženjsko korist oziroma da si je takšno korist pridobil, ni podan eden izmed znakov kaznivega dejanja goljufije, ki je navedeno v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja z vsemi znaki kaznivega dejanja nezakonita.
Ker tožena stranka v treh zaporednih mesecih ni izplačala plače ob zakonsko določenem roku, je tožnik po tem, ko jo je pisno opomnil in obvestil inšpektorja, utemeljeno podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi in je upravičen do vtoževane odškodnine in odpravnine v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka.
ZGD člen 394, 394/1, 416, 416/3, 417, 417/1, 417/3, 394, 394/1, 416, 416/3, 417, 417/1, 417/3. ZSReg člen 8, 8/1, 8/2, 8/2, 8, 8/1. ZIZ člen 15, 15. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - deklaratornost vpisa v sodni register
Za odločitev, kdo je bil v času izbrisa družbe z omejeno odgovornostjo njen družbenik, je odločilno dejansko stanje, ne pa stanje po podatkih sodnega registra, zato so lahko za obveznosti take družbe odgovorne le osebe, ki so bile ob izbrisu dejansko njeni družbeniki. Vpis v sodni register je namreč zgolj deklaratorne, ne pa konstitutivne narave, kar pomeni, da sprememba družbenika učinkuje že pred vpisom v sodni register in neodvisno od njega. Tako pri odsvojitvi poslovnega deleža sprememba družbenika učinkuje že s samo sklenitvijo pogodbe o odsvojitvi deleža. Dolžnik je s svojim ugovorom, konkretno z ugovoru priloženo pogodbo o prodaji poslovnega deleža, sklenjeno v obliki notarskega zapisa, izkazal, da ob izbrisu prvotnega dolžnika iz sodnega registra ni bil več njegov družbenik, zato za obveznosti izbrisane družbe ne odgovarja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - sprememba delodajalca
Prevzem dela dejavnosti, ki predstavlja zaključeno celoto, ni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oz. za odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove, pač pa bi moral biti tožnik prevzet k drugemu delodajalcu na podlagi 73. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje je namreč ta prekršek pravno označilo v povezavi z 234. členom ZVCP-1, to je v zvezi s povzročeno prometno nesrečo, vendar je to pravno označbo mogoče uporabiti le pri povzročenih prometnih nesrečah, ki niso prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. Obravnavana prometna nesreča iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe pa je prav takšna. Za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo se namreč glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2006, z dne 30.11.2006) šteje tista prometna nesreče, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in je bila povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa. Oba navedena pogoja sta v zvezi s tem prekrškom v obravnavani zadevi podana.
Predhodnega vprašanja, v zvezi s katerim lahko sodišče prekine postopek v smislu določbe 13. člena ZPP v zvezi z 205. členom ZPP, ne predstavlja pravotvorno dejstvo, temveč pravica ali pravno razmerje.
Sodišče lahko prekine postopek na podlagi določbe 156. člena Ustave RS, če istočasno sproži tudi postopek za oceno ustavnosti zakona oz. zakonske določbe.
Navedena materialna kršitev, ko je sodišče prve stopnje določilo v zvezi z določbo osmega odstavka 135. člena ZVCP-1 osemnajst kazenskih točk za prekršek pod točko 2, to je za prekršek po D točki četrtega odstavka 130. člena ZVCP-1 (vožnja pod vplivom alkohola) in ne za prekršek iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe, ki se nanaša na prometno nesrečo, se v konkretni zadevi pri tako posamično določenih stranskih sankcijah kazenskih točk izraža kot kršitev v škodo obdolženega iz razloga, ker pritožbeno sodišče soglaša z v pritožbi uveljavljanimi okoliščinami v zvezi s prekrškom iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe, da je obdolženi v prometni nesreči, ki jo je povzročil, utrpel telesne poškodbe, zaradi katerih bo do konca življenja invalid, s katerimi pritožniki smiselno uveljavljajo, da so podani razlogi za odpustitev sankcije. 45. člen KZ, ki se v zvezi z določbo člena 8 ZP-1 v postopku o prekršku smiselno uporablja, določa, da sodišče sme storilcu, ki je storil kaznivo dejanje iz malomarnosti, odpustiti kazen, če posledice dejanja storilca toliko prizadevajo, da izrek kazni v takšnem primeru očitno ne bi bil upravičen. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pravilno ugotavlja, da je obdolženi storil prekršek iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe z nezavestno malomarnostjo, po oceni pritožbenega sodišča pa je v obravnavani zadevi podan tudi poseben razlog za odpustitev sankcij kot ga opredeljuje 45. člen KZ, to je, da posledice obravnavanega prekrška po petem odstavku 30. člena ZVCP-1, ki ga je storil obdolženi, le-tega toliko prizadevajo, da izrek sankcije za ta prekršek, očitno ne bi bil upravičen. Kot takšen razlog pritožbeno sodišče ocenjuje dejstvo, da je obdolženi v prometni nesreči utrpel telesne poškodbe s trajnimi posledicami v obliki pareze leve roke in možganske poškodbe, zaradi česar tudi ni več sposoben za opravljanje svojega poklica, kar vse izhaja iz spisovnega gradiva in obsežne zdravniške dokumentacije, ki jo prilagajo pritožniki, iz spisovnega gradiva pa tudi izhaja, da je v obravnavani prometni nesreči oškodovanec utrpel le gmotno škodo na osebnem avtomobilu v višini okrog 500.000,00 SIT.