• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 12
  • >
  • >>
  • 61.
    VSL sklep I Cp 33/2007
    21.2.2007
    civilno procesno pravo
    VSL51249
    URS člen 156, 156. ZGD člen 6, 6. ZPP člen 13, 205, 13, 205. ZFPPod člen 19, 19. OZ člen 376, 376.
    prekinitev postopka - predhodno vprašanje - ocena neustavnosti zakonske določbe v pravdnem postopku
    Predhodnega vprašanja, v zvezi s katerim lahko sodišče prekine postopek v smislu določbe 13. člena ZPP v zvezi z 205. členom ZPP, ne predstavlja pravotvorno dejstvo, temveč pravica ali pravno razmerje.

    Sodišče lahko prekine postopek na podlagi določbe 156. člena Ustave RS, če istočasno sproži tudi postopek za oceno ustavnosti zakona oz. zakonske določbe.

     
  • 62.
    VSM sodba PRp 102/2007
    21.2.2007
    varnost cestnega prometa
    VSM20439
    ZVCP-1 člen 134, 134/3.
    prometna nesreča z neznatno nevarnostjo
    Sodišče prve stopnje je namreč ta prekršek pravno označilo v povezavi z 234. členom ZVCP-1, to je v zvezi s povzročeno prometno nesrečo, vendar je to pravno označbo mogoče uporabiti le pri povzročenih prometnih nesrečah, ki niso prometne nesreče z neznatno nevarnostjo. Obravnavana prometna nesreča iz točke 1 izreka izpodbijane sodbe pa je prav takšna. Za prometno nesrečo z neznatno nevarnostjo se namreč glede na odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 123/2006, z dne 30.11.2006) šteje tista prometna nesreče, pri kateri je nastala drugemu udeležencu prometne nesreče samo materialna škoda in je bila povzročena s prekrškom, za katerega je predpisana samo globa. Oba navedena pogoja sta v zvezi s tem prekrškom v obravnavani zadevi podana.

     
  • 63.
    VSK sodba Kp 577/2006
    21.2.2007
    kazensko procesno pravo
    VSK02718
    ZKP člen 83, 83/2, 214, 215, 216, 216/2, 220, 220/1, 83, 83/2, 214, 215, 216, 216/2, 220, 220/1.
    nedovoljen dokaz - sef - hišna preiskava - predmet preiskave - samostojna stanovanjska enota
    Sef po oceni pritožbenega sodišča nima značaja samostojnega stanovanjskega prostora, kot to zmotno meni pritožba, temveč gre enostavno le za zaprt prostor, kot so to lahko ostali predmeti ali deli pohištva v stanovanju. Sef, ki je praviloma železna blagajna, ki se zaklepa s ključem ali posebnim sistemom zaklepanja, je v bistvu enak prostor kot na primer zaklenjen predal ali omara ali nenazadnje poseben vgrajen prostor in če se tak objekt nahaja v stanovanju ali prostoru, ki je predmet hišne preiskave, potem se tak zaklenjen prostor po določbi 2.odst. 216.čl. ZKP odpre s silo samo, če njegov imetnik ni navzoč ali če ga noče prostovoljno odpreti.

     
  • 64.
    VSC sklep Cp 1117/2006
    21.2.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSC01411
    ZZK-1 člen 40, 148, 40, 148.
    vpis lastninske pravice - ugotovitvena sodba - zemljiškoknjižno dovolilo
    Podlaga za vpis predlagane vknjižbe stvarne pravice je lahko tudi ugotovitvena sodba, ki ne vsebuje intabulacijske klavzule, vendar mora iz izreka sodbe izhajati ugotovitev, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, pri kateri je predlagan vpis.

     
  • 65.
    VSL sklep I Cp 951/2007
    21.2.2007
    civilno procesno pravo
    VSL52459
    ZPP člen 168, 168.
    oprostitev stroškov postopka - kredit
    Kreditne obveznosti predlagatelja pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks se ne upoštevajo.

     
  • 66.
    VSL sklep I Cp 566/2007
    21.2.2007
    nepravdno pravo - sodne takse
    VSL51369
    ZST člen 8, 8. ZNP člen 37, 37. ZPP člen 105a, 105a.
    presumpcija umika predloga zaradi nepredložitve dokazila o plačilu sodne takse
    Plačilo sodne takse oziroma predložitev dokazila o plačilu sodne takse za predlog v nepravdnem postopku ne prestavlja procesne predpostavke, neplačilo takse oziroma opustitev predložitve dokazila o plačilu takse pa ne presumpcije umika predloga.

     
  • 67.
    VSL sodba I Cp 2914/2006
    21.2.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51367
    ZOR člen 16, 154, 154/1, 16, 154, 154/1.
    ugriz psa - odgovornost lastnika nepremičnine
    Tudi če toženca ne moremo šteti za rejca psa v smislu paragrafa 1320 ODZ in če ta določba ne daje pravne podlage za njegovo odškodninsko odgovornost, to še ne pomeni, da obstoja njegove odškodninske odgovornosti ni mogoče presojati po splošnih pravilih o odškodninski odgovornosti V 16. členu ZOR je določeno, da se je vsak dolžan vzdržati ravnanja, s katerim bi utegnil drugemu povzročiti škodo. Če pa drugemu povzroči škodo, jo je po določbi 1. odst. 154. člena ZOR dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde.

     
  • 68.
    VSM sklep PRp 98/2007
    21.2.2007
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSM20438
    ZP-1 člen 139.
    dokazna ocena
    Priča policist je v svoji že omenjeni izjavi sicer zatrdil, da je do prometne nesreče prišlo na način, kot je naveden v predlogu, saj je obdolženec zavijal v levo na stransko cesto, ne da bi se pred tem prepričal o varnosti takšnega početja, kar je bilo razvidno iz zavornih sledi, ki jih je povzročil voznik osebnega avtomobila, ki je pred tem hotel prehiteti obdolženca, ki ni imel prižganega levega smernega kazalca, vendar so takšne njegove trditve neutemeljene, saj je navedena priča prevzela vlogo izvedenca ter neprepričljivo in zgolj z zatrjevanjem uveljavljala obdolženčevo povzročitev obravnavane prometne nesreče oziroma storitev prekrška in odgovornost zanj. Navedena priča bi v svoji izjavi lahko v zvezi z obravnavanim prekrškom prepričljivo opisala zgolj tisto, kar je videla in slišala, to je s skico kraja prometne nezgode in 13. fotografijami le-tega zavarovane dokaze ter izjave udeležencev oziroma očividcev obravnavane prometne nesreče, ne more pa na podlagi svojih opažanj navajati zaključke, saj za to ni pristojna in čemur je neutemeljeno v izpodbijani sodbi sledilo tudi prvostopno sodišče. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe je med drugim razvidno, da je sodišče prve stopnje ocenilo, da je jasno in nesporno razvidno iz albuma fotografij, ki prikazujejo poškodbe nastale na osebnem avtomobilu (številka 5 in številka 6), da je bil voznik osebnega avtomobila že v fazi prehitevanja, ko mu je obdolženec s svojim načinom vožnje zaprl pot in so ta ter v izpodbijani sodbi navedene podobne trditve povsem neutemeljene, saj na tak način tudi sodišče prve stopnje prevzema vlogo izvedenca, zaradi česar je v dokazni oceni neprepričljivo. Zaradi tega je zaključek sodišča prve stopnje, da je obdolženec obravnavani prekršek storil in, da je zanj odgovoren, preuranjen.

     
  • 69.
    VSK sklep I Cp 49/2007
    20.2.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0003886
    ZZK-1 člen 142, 142/3, 146, 146/3.
    večkratni zaporedni prenosi pravice, ki niso bili vpisani v zemljiško knjigo – dolžnost predložitve listine za vsak zaporedni prenos
    V obravnavani zadevi gre za večkratne zaporedne prenose pravice, ki niso bili vpisani v zemljiški knjigi in je predlagatelj zadnji pridobitelj pravice, katere vpis predlaga. Predlagatelj bi moral za vsakega od zaporednih prenosov predložiti listino, ki bi bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika, ta listina pa mora biti priložena v izvirniku, kot to določa 2. odstavek 142. člena ZZK-1.
  • 70.
    VSK sklep II Cp 67/2007
    20.2.2007
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK0003893
    ZIZ člen 34, 34/3, 53, 53/1.
    sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – razlogi, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo
    Dolžnik bi lahko izpodbijal sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe, teh razlogov pa dolžnik ni navajal.
  • 71.
    VSL sklep I Kp 1321/2006
    20.2.2007
    kazensko procesno pravo
    VSL23032
    ZKP člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    umik predloga za pregon
    Oškodovanec je pravočasno vložil ovadbo zaradi kaznivega dejanja po 2. odst. 211. člena KZ. Ker mu je bil predmet kaznivega dejanja na glavni obravnavi, ko je bil obdolženi spoznan za krivega kaznivega dejanja prikrivanja, vrnjen, premoženjskopravnega zahtevka ni uveljavljal, to ne pomeni, da ni podal predloga za pregon zoper obdolženca.

     
  • 72.
    VSK sklep I Cp 1696/2006
    20.2.2007
    sodne takse
    VSK02773
    ZPP člen 168, 168/3, 169, 168, 168/3, 169.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks - dokazila o premoženjskem stanju - dokazno breme
    Dokazno breme za izkaz okoliščin, ki utemeljujejo zaključek o oprostitvi plačila sodne takse, je na predlagatelju (tožniku).

     
  • 73.
    VSL sodba I Kp 1373/2006
    20.2.2007
    kazensko materialno pravo
    VSL0023101
    KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3.
    razžalitev
    Ali gre za razžalitev, je treba ocenjevati glede na čas, okoliščine, navade, osebe, katerim je razžalitev namenjena, medsebojne odnose storilca in oškodovanca. Upoštevajoč navedene okoliščine, in sicer, da je bil v kritičnem času zasebni tožilec nadrejen obdolžencu, da sta bili besedi "zajebavati" in "prfuknjen" izrečeni v "resnem" pogovoru, ko je zasebni tožilec očital obdolžencu neutemeljeno zapustitev delovnega mesta, ter da obdolženec in zasebni tožilec že pred obravnavanim dogodkom nista bila ravno v najboljših odnosih, se tudi pritožbeno sodišče pridružuje oceni sodišča prve stopnje, da je obdolženi z inkriminiranimi besedami izrekel negativno vrednostno oceno zasebnega tožilca, ne le v subjektivnem pomenu, temveč tudi v objektivnem pomenu.

    Zgolj zato, ker niso bile izrečene znotraj sodnega postopka, izrečenim besedam ni mogoče odrekati obrambnega značaja, vendar je pri tem vprašanju bistveno, da je v kritičnem času zasebni tožilec kot obdolženčev delodajalec na povsem neformalni ravni trdil, da je obdolženec zapustil delovno mesto brez dovoljenja, torej v kritičnem času še ni šlo za formalni očitek kršitve delovne obveznosti, kateri sledi posledica tako, da v konkretnem primeru ni mogoče govoriti o obrambi obdolženčeve pravice v smislu 3. odst. 169. čl. KZ.

     
  • 74.
    VSK sodba I Cp 1173/2005
    20.2.2007
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0004074
    ZPP člen 254.
    izvedeniško mnenje – dopolnitev izvedeniškega mnenja – imenovanje drugega izvedenca
    Sodišče prve stopnje ni imelo razloga, da bi sledilo predlogu tožene stranke, da pozove izvedenca, da »vrednost ocenjenih nepremičnin ustrezno korigira«, niti ni imelo razloga, da bi postavilo drugega izvedenca - takega predloga tožena stranka niti ni podala.
  • 75.
    VSM sklep I Cp 423/2007
    20.2.2007
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSM20471
    ZIZ člen 45, 45/4, 167, 170, 170/1, 170/2, 45, 45/4, 167, 170, 170/1, 170/2. ZZK-1 člen 86, 86/1, 124, 125, 125/2, 142, 142/5, 146, 146/1-4, 86, 86/1, 124, 125, 125/2, 142, 142/5, 146, 146/1-4.
    zaznamba izvršbe - podlaga za vpis - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - vknjižba hipoteke
    Za vsak sklep o izvršbi na nepremičnino velja, da ga sodišče zaznamuje v zemljiški knjigi (prvi odstavek 170. člena ZIZ), za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa še dodatno, da ga izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen (četrti odstavek 45. člena ZIZ). To pomeni, da zakon, ki določa zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi, zahteva pravnomočnost (dajatvenega dela) sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

     
  • 76.
    VSM sodba I Cp 745/2006
    20.2.2007
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM20450
    ZOR člen 186, 277, 277/1, 186, 277, 277/1.
    valorizacija - zakonske zamudne obresti
    Tako se tudi izkaže, da sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi ni upoštevalo valorizacije kakor mu to očita pritožba, temveč je obračunalo zakonske zamudne obresti od dne škodnega dogodka do dne plačila, kar je pravilno.

     
  • 77.
    VSK sodba I Cp 30/2007
    20.2.2007
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0003897
    ZZZDR člen 92, 105.a. ZPP člen 5, 86, 86/1, 154, 155, 339, 339/2-8, 408, 408/1, 413.
    pravica do obravnavanja pred sodiščem – opravljanje pravdnih dejanj po pooblaščencu – zahteva sodišča stranki, naj se sama izjavi o relevantnih dejstvih – varovanje koristi otroka po uradni dolžnosti
    Pritožniku je bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem in to potrjujejo dejstva, da je odgovoril na tožbo, sodeloval je na glavni obravnavi, dajal je pripombe in predvsem, sam je predlagal izvedenstvo z DNK analizo, čemur je sodišče sledilo, seznanjen je bil z izvedenskim mnenjem, nanj ni dal nobene pripombe, zato mu ni mogoče slediti, ko trdi, da ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem prve stopnje, ker ni bil zastopan po pooblaščencu, ki je odvetnik. Kot določa 1. odstavek 86. člena ZPP, smejo stranke opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi. To še toliko bolj velja v postopkih o sporih za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva, saj mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka in drugih oseb, ki niso sposobne skrbeti za svoje pravice in interese (1. odstavek 408. člena ZPP).
  • 78.
    VSK sklep I Cp 85/2007
    20.2.2007
    stvarno pravo
    VSK02770
    ZTLR člen 54, 57, 54, 57.
    priposestvovanje služnosti - čas, potreben za priposestvovanje - začetek in konec priposestvovalne dobe - oviranje izvrševanja služnosti
    Za nastanek služnosti mora preteči celotna priposestvovalna doba 20 let in služnost nastane z iztekom zadnjega dne tega roka.

     
  • 79.
    VSK sklep I Cp 1173/2005
    20.2.2007
    SODNE TAKSE
    VSK0004055
    ZST člen 25, 25/3, 25/4, 27.
    sklep o odmeri sodne takse za pritožbo – podlaga za odmero takse – vrednost spornega predmeta
    Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na 4. odstavek 25. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) in je podlago za odmero sodne takse pravilno vzelo vrednost spornega predmeta v znesku 8.376.577,00 SIT. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je bila podlaga za odmero sodne takse 27. člen ZST ter 3. odstavek 25. člena ZST.
  • 80.
    VSK sklep II Cp 173/2007
    20.2.2007
    IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0004061
    ZPP člen 328, 332. ZIZ člen 15.
    popravni sklep – napaka v imenu stranke – poprava napačne označbe osebe
    Predsednik senata oz. sodnik lahko popravi vsak čas napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (sklepa) z izvirnikom (328. člen ZPP, v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V obravnavani zadevi gre za napako v imenu dolžnika, popravo napake v imenih pa je potrebno razumeti kot primere, ko gre za netočno oz. nenatančno opredelitev imena stranke. Bistveno pri tem je, da ne gre za spremembo osebe stranke, pač pa le za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
  • <<
  • <
  • 4
  • od 12
  • >
  • >>