Pri kaznivem dejanju po čl. 310 KZ zakon sicer ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena, vendar pa je zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja hramba (orožja, streliva, razstreliva), v konkretnem primeru izključena.
sodna poravnava – parcelacija – izpolnitev pogojev za zemljiškoknjižni vpis
Iz 3. točke sodne poravnave je razvidno, da sta se oba udeleženca nepravdnega postopka dogovorila, da skupaj poskrbita pri geodetski upravi za fizično delitev parc. št. 2800. Parcelacija je bila izvedena v skladu z predlogom obeh udeležencev. Zahodni del parc. št. 2800, ki je po sodni poravnavi pripadel F.G., je v postopku parcelacije dobil novo parc. št. 2800/2, vzhodni del, ki je po sodni poravnavi pripadel A.G., pa parc. št. 2800/1. S tem so bili pogoji za izvedbo zemljiškoknjižnega vpisa sodne poravnave o delitvi izpolnjeni in je ob takih listinah zemljiškoknjižna referentka imela vso podlago, da je dovolila predlagane vpise.
Ni utemeljen pritožbeni očitek, da sodišče pritrjuje tožeči stranki, da ni mogla posegati v delilnik, istočasno pa meni, da delilnik posredovan s strani ni vseboval soglasja vseh odjemalcev za delitev stroškov. Takšno stališče sodišča prve stopnje je pravilno. Tožeča stranka v sporazumno določen delilnik nikakor ne more posegati, vendar pa mora preveriti in zanesljivo ugotoviti ali je delilnik, ki je bil predložen res določen sporazumno, torej, da so se z njim strinjali vsi etažni lastniki, ki so priključeni na odjemno mesto. Tega pa tožeča stranka v tem postopku ni dokazala.
oškodovanec kot tožilec - subsidiarni tožilec - izostanek z glavne obravnave - opravičen izostanek z glavne obravnave - opravičljivost izostanka -
Preuranjena pa je ocena prvostopenjskega sodišča, da razlog za izostanek subsidiarnega tožilca z glavne obravnave ni opravičljiv. Dejstvo je namreč, da je subsidiarni tožilec svoj izostanek z glavne obravnave predhodno opravičil. Res je, da subsidiarni tožilec v zvezi z zatrjevanimi zdravstvenimi razlogi ni predložil ustreznih dokazil, vendar bi ga moralo sodišče prve stopnje pozvati na predložitev teh dokazil. Slednji je sicer v pritožbi predložil potrdilo o upravičenosti zadržanosti od dela, vendar iz tega potrdila ni razvidno, kakšne zdravstvene težave je imel, tako da ni možna ocena o opravičljivosti njegovega izostanka z glavne obravnave.
ZPP člen 199, 200, 200/3, 363, 363/2. ZPPAI člen 12. OZ člen 179, 182.
stranska intervencija v pravdi – odločanje o (ne)dopustitvi intervencije – možnost pritožbe zoper sklep o dopustitvi intervencije – pravni interes za intervencijo – bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu – nepremoženjska škoda – odmera odškodnine
Sodišče na izjavo stranke, ki oporeka intervenciji ni vezano, saj samo odloča o tem, ali bo (ne)dopustilo intervencijo in v primeru, ko dopusti intervencijo, zoper tak sklep ni posebne pritožbe. Tožnik se je proti tej odločitvi lahko pritožil skupaj s pritožbo proti sodbi.
Dosojeni znesek so terjatve, ki izvirajo iz leta 2002. Predlog za izvršbo je bil vložen. Res je, da za terjatve, ki jih vtožuje tožnica velja enoletni zastaralni rok (prvi odstavek 355. člena Obligacijskega zakonika - OZ) vendar pa začne zastaralni rok teči šele po preteku leta v katerem je terjatev dospela v plačilo (drugi odstavek 355. člena OZ). To pa pomeni, da je zastaranje začelo teči in terjatev tožeče stranke, ki je dospela v plačilo v letu 2002 še ni zastarala, saj je bil izvršilni predlog vložen.
večkratni zaporedni prenosi pravice, ki niso vpisani v zemljiško knjigo – pogoji za vpis
Pritožnica je spregledala, da gre v obravnavani zadevi za večkratni zaporedni prenos pravice, ki niso vpisani v zemljiški knjigi (2. odstavek 150. člena ZZK-1), kupna pogodba na katero se sklicuje pa je sklenjena med C. d.d. in P. d.o.o., torej ne z osebo, v korist katere je vknjižena pravica, glede katere naj bi se po zemljiškem predlogu opravil vpis.
popravni sklep – napaka v imenu stranke – poprava napačne označbe osebe
Predsednik senata oz. sodnik lahko popravi vsak čas napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe (sklepa) z izvirnikom (328. člen ZPP, v zvezi s 332. členom ZPP in 15. členom ZIZ). V obravnavani zadevi gre za napako v imenu dolžnika, popravo napake v imenih pa je potrebno razumeti kot primere, ko gre za netočno oz. nenatančno opredelitev imena stranke. Bistveno pri tem je, da ne gre za spremembo osebe stranke, pač pa le za drugačno označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.
sklep o odmeri sodne takse za pritožbo – podlaga za odmero takse – vrednost spornega predmeta
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na 4. odstavek 25. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) in je podlago za odmero sodne takse pravilno vzelo vrednost spornega predmeta v znesku 8.376.577,00 SIT. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno pojasnilo, da je bila podlaga za odmero sodne takse 27. člen ZST ter 3. odstavek 25. člena ZST.
sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – ugovor – razlogi, ki se nanašajo na novo izvršilno sredstvo
Dolžnik bi lahko izpodbijal sklep o dovolitvi izvršbe z novim sredstvom le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo na novem sredstvu izvršbe, teh razlogov pa dolžnik ni navajal.
odškodnina zaradi razžalitve dobrega imena in časti - civilni delikt - objektivna protipravnost škodnega dejanja
Razžalitev dobrega imena in časti je pogoj za zatrjevani civilni delikt. Pogoj za razžalitev dobrega imena in časti je, da ne gre le za subjektivno dojemanje razžalitve, marveč mora biti podana protipravnost dejanja v objektivnem pogledu.
ZSReg 10, 10/2. Uredba sveta ES št. 1346/2000 člen 3, 3/1, 16, 16/1, 17, 17/1, 22, 22/1. Pravilnik o načinu vodenja sodnega registra člen 9.
odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti po Uredbi št. 1346/2000 - priznanje v vseh državah članicah - začetek učinkovanja odločbe s trenutkom uvedbe postopka - deklaratornost zaznambe
Vsaka odločba o uvedbi postopkov v primeru insolventnosti, ki jo sprejme sodišče države članice, pristojno po členu 3 omenjene Uredbe, se prizna v vseh drugih državah članicah od trenutka, ko začne učinkovati v državi, v kateri so bili uvedeni postopki (člen 16/1 Uredbe), pri čemer čas uvedbe postopkov pomeni čas začetka učinkovanja odločbe o uvedbi postopkov, ne glede na to, ali je odločba dokončna. Ko je začela odločba učinkovati v Nemčiji, je začela avtomatično (brez kakršnihkoli formalnosti) veljati tudi na ozemlju Republike Slovenije. Vpis zaznambe te odločbe v slovenski sodni register je torej zgolj deklaratornega značaja, saj slovenski pravni red ne zahteva niti obveznosti vpisa po 2.odst. 22.čl. Uredbe.
Ker torej v tem primeru izterjuje od tožene stranke tiste stroške, ki jih mora v skladu s takrat veljavno določbo 1.odst. 759.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) naročitelj povrniti prevzemniku naročila, je podana njena aktivna legitimacija.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - navajanje relevantnih dejstev - predlaganje dokazov
Ne le da dolžnik za svoje trditve v ugovoru ni predlagal nobenega dokaza, niti obstoja upnikove terjatve do njega ni dokazno podprto izpodbijal, saj ni zatrjeval, da terjatev upnika iz naslova opravljenih prevozov ne obstaja. In ker tega ni zatrjeval, njegove trditve v zvezi s škodo, ki naj bi mu jo povzročil upnik z razkrivanjem poslovnih informacij pa so zgolj posplošene (predvsem pa dolžnik ne pove, da bi iz tega naslova zoper upnika kaj uveljavljal), je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neutemeljenosti dolžnikovega ugovora.
ZOR člen 42, 42/1, 42/2, 42/3, 273, 273/5, 42, 42/1, 42/2, 42/3, 273, 273/5. ZPP člen 287, 287/1, 287, 287/1.
učinki pogodbe - sprejem in zavrnitev ponudbe - stalna poslovna zveza med strankama - pogodbena kazen zaradi zamude - dokazni sklep
ZOR določa, da če naslovnik molči, to ne pomeni, da sprejema ponudbo (1. odst. 42. čl.); brez učinka je določilo v ponudbi, da bosta molk naslovnika ali kakšna druga njegova opustitev (na primer, če ne zavrne ponudbe v določenem roku ali če poslane stvari, za katero mu je ponujena pogodba, ne vrne v določenem času, ipd.), veljala za sprejem ponudbe (2. odst. 42. čl.); vendar pa se v primeru, ko je naslovnik glede določenega blaga v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil (3. odst. 42. čl.) .
ZGD člen 433, 433/2, 433/3, 433, 433/2, 433/3. ZPPSL člen 44, 44/1, 44/3, 44, 44/1, 44/3.
prisilna poravnava - pravočasnost ugovora
Pritožnik bi moral z ugovorom pravočasno in v zakonsko predpisanih rokih izpodbijati obstoj obeh navedenih terjatev in njihovo višino. Ker tega ni storil, sta upnika tudi v tem obsegu pridobila glasovalne pravice (3.odst.54.čl.ZPPSL). Sklicevanje na določbe 2. in 3. odst. 433. čl. ZGD zato ne more biti uspešno.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/5, 38, 38/1, 38/5. ZPP člen 343, 343/1, 343/3, 343, 343/1, 343/3.
sklep o odmeri stroškov izvršitelju - pravni interes za pritožbo
Obrazložitev prvostopnega sodišča, da dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o odmeri stroškov izvršitelja, je napačna. Prvostopno sodišče se sicer utemeljeno sklicuje na 1. odstavek 38. člena ZIZ, na podlagi katerega plača izvršilne stroške, torej tudi stroške izvršitelja, najprej upnik. Vendar pa 5. odstavek istega člena določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Med stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, pa sodijo tudi stroški izvršitelja. Tako ima, zaradi morebitne kasnejše zahteve upnika po povrnitvi stroškov izvršitelja od dolžnika, slednji pravni interes za pritožbo zoper sklep o odmeri stroškov izvršitelju.