DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL51266
ZD člen 145, 145. ZPP člen 319, 319. SPZ člen 100, 100.
skupna lastnina - pobotni ugovor
Dokler zapuščinski postopek traja, gre med dediči za skupno lastnino in nihče ne more v primeru spora zahtevati od drugega dediča izročitev stvari in plačilo uporabnine. Če sodišče zavrne tožbeni zahtevek, ne more odločati o pobotnem ugovoru tožene stranke.
ZDR člen 32, 33, 172, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – rok za podajo odpovedi – subjektivni rok
15-dnevni subjektivni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je začel teči, ko je tožena stranka prejela pisni zagovor, saj se je šele tedaj seznanila z razlogi in z vsemi subjektivnimi okoliščinami, ki so odpoved utemeljevale.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - utemeljen razlog
Kako organizirati delovni proces, je bilo predmet poslovne odločitve tožene stranke. Ker pa v sodnem postopku ni dokazala obstoja utemeljenega razloga, saj se število zaposlenih po tem, ko je tožnici redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni zmanjšalo, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita.
Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je sklepčnost, to je, da utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz dejstev, navedenih v tožbi. Ker je tožnik navajal, da mu je tožena stranka omogočila zagovor šele po podaji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi potrebno ugoditi.
Pojem slabega ekonomsko-finančnega stanja predstavlja pravni standard, ki ga mora sodišče v konkretnem primeru zapolniti. Če je ta okoliščina v smislu določbe 1. odstavka 125. člena ZPPSL izkazana za pravnega prednika stečajnega dolžnika, ni nobene pravne podlage za drugačno obravnavanje subjektivnega odnosa upnika do te okoliščine od primerov, ko gre za ravnanje samega stečajnega dolžnika.
Tovrstne različne položaje upnikov glede izpodbojnih dejanj je potrebno različno obravnavati samo v tem smislu, da mora biti izkazan subjektivni odnos upnika, v korist katerega je izpodbijano dejanje storjeno, do ekonomsko-finančnega stanja pravnega prednika in ne stečajnega dolžnika.
Res je v 2. odstavku 318. člena ZGD-1 predpisani standard, ki ga mora zatrjevati predlagatelj, to je obstoj vzroka za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta, kar pa ne pomeni, da se pri odločanju o utemeljenosti predlagateljevega predloga ne more nasprotni udeleženec braniti pred takšnimi očitki. Iz odgovora nasprotnega udeleženca na predlagateljev predlog namreč izhaja, da je uprava družbe med poslovnim letom 2006 seznanila oba delničarja o slabi likvidnostni situaciji in potrebni zagotovitvi sredstev za poslovanje nasprotnega udeleženca. Nobeden od delničarjev ni bil pripravljen zagotoviti sredstev za nadaljnje poslovanje družbe. Zato sta uprava in nadzorni svet sprejela sklep, da uprava skupščini delničarjev predlaga sklep o začetku postopka redne likvidacije. S tem, da je bila odločitev o prenašanju dejavnosti na G., sprejeta pred imenovanjem nove uprave ter delničarja nista zagotovila potrebnih sredstev za ohranitev poslovanja je nasprotni udeleženec izpodbil vzrok za domnevo, da je prišlo pri vodenju postopkov in poslov do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta.
ZPIZ člen 12. ZPIZ-1 člen 15, 15/5, 18, 18/1, 22, 33, 33/1, 33/1-1, 33/1-4, 34, 34/1, 34/1-7.
lastnost zavarovanca – podlaga za zavarovanje – odločanje po uradni dolžnosti
Tožnik v obdobju, v katerem je bil prijavljen kot brezposelna oseba, ni bil pokojninsko in invalidsko zavarovan, saj v tem obdobju ni niti prejemal nadomestila za primer brezposelnosti niti ni zavod zanj plačeval prispevkov, prav tako pa tudi ni dokazal, da bi se v zavarovanje vključil prostovoljno.
Pravilnost uporabe 269. člena OZ je odvisna tudi od vprašanja, ali upnik uveljavlja svojo pravico zahtevati sodne penale v skladu z njegovim pravno varovanim interesom, to je doseči izpolnitev s pravnomočno sodno odločbo ugotovljene nedenarne obveznosti. Upnik mora namreč to svojo pravico izvrševati v skladu s temeljnimi pravnimi načeli in v skladu z njenim namenom (prepoved zlorabe pravic - 7. člen OZ), kar pomeni tudi, da se s sodnimi penali ne sme zasledovati drug namen, kot izpolnitev nedenarne obveznosti, ugotovljene s sodno odločbo, niti ne smejo pomeniti spremembe upnikovega nedenarnega zahtevka v nedogled trajajočo denarno obveznost.
Pomen dejanja in okoliščine primera so kriteriji za določitev sodnih penalov, vendar morajo biti obrazloženi s konkretnimi dejstvi.
Sodišče prve stopnje bi moralo ob presoji utemeljenosti upnikovega predloga upoštevati tudi premoženjsko stanje dolžnice, da bi ugotovilo, kakšna višina sodnega penala bi jo še prisilila k prostovoljni izvršitvi obveznosti. S tega vidika je namreč mogoče upoštevati premoženjsko stanje dolžnika kot kriterij za določitev višine sodnega penala.
Sodišče prve stopnje je sodne penale določilo brez kakršnekoli omejitve skupne višine.
podružnica tujega podjetja - sposobnost biti pravdna stranka - odpravljiva napaka - mednarodna pristojnost - uporaba prava - spor z mednarodnim elementom - načelo koneksnosti - karakteristična izpolnitev
Podružnica tujega podjetja se vpisuje v sodni register, nima pa lastnosti pravne osebe, zato ne more biti samostojna pravdna stranka v postopku.
V primeru, da gre za državi, ki sta članici Evropske skupnosti, je treba za določanje pristojnosti uporabiti določbe Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah in ne določb ZMZPP.
uničenje arhitekturnega objekta - moralne avtorske pravice - hotelska igralnica
V spornem primeru je bil arhitekturni objekt - oprema hotelske igralnice, odstranjen in nadomeščen z novim. Nameščena je bila povsem druga in drugačna oprema, spremenjena so bila gradbena in obrtniška dela ter instalacije, ostala je le stara etažna plošča in stari vertikalni stebri. Zato predstavlja materialnopravno podlago za rešitev sporne zadeve določba 3. odstavka 45. člena ZASP, po kateri ima v primeru, ko gre za uničenje arhitekturnega objekta, avtor le pravico do fotografiranja dela in do izročitve reprodukcij načrtov, ne pa tudi pravice do prednostne ponudbe za postavitev novega objekta iz 1. odstavka 44. člena ZASP.
Pri vprašanju, ali gre za res iudicata, je treba ugotoviti, ali se v novi pravdi uveljavlja identičen zahtevek, pri čemer se uporabljajo različne teorije o identiteti tožbenega zahtevka oziroma spornega predmeta. Po nobeni od teorij pa ne gre za identični pravdi takrat, ko sta si že tožbena zahtevka, torej tožbena predloga, različna. V prvi pravdi je tožnik zahteval, naj sodišče odloči, da posamezne stvari ne spadajo v zapuščino - torej je zahteval ugotovitev, da ima izključno lastninsko pravico na posameznih samostojnih stvareh - stanovanju, vetrobranu, stopnišču, verandi, delavnici v hiši, gospodarskem poslopju z garažo in hlevom in pralnici oziroma delavnici s funkcionalnim zemljiščem. Sedaj pa zahteva od sodišča ugotovitev, da je z vlaganji v nepremičnino pridobil večji solastninski delež na nepremičninah parc. št. 199 in 201 k. o. J.. Ta tožbeni zahtevek zato ni identičen s tožbenim zahtevkom iz pravd pod opr. št. P 377/83 in P 169/89.
Obdolženčeva nekaznovanost, priznanje storitve prekrška in obžalovanje za storjeni prekršek vožnje pod vplivom alkohola niso takšne posebne olajševalne okoliščine, ki bi utemeljevale omilitev stranske sankcije 18 kazenskih točk, temveč gre za olajševalne okoliščine, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij po prvem do četrtem odstavku 26. člena ZP-1, posebne olajševalne okoliščine pa morajo biti, kakor to pove že njihovo ime, posebne, praviloma različne od ostalih okoliščin, ki se upoštevajo pri splošni odmeri sankcij pri prekrških, ocenjujoč njihovo drugačno kvaliteto in obseg tudi v primerjavi z ostalimi v dokaznem postopku ugotovljenimi okoliščinami, ki vplivajo na odmero sankcij.
stari ZDR - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - disciplinska komisija - obravnava
Zgolj na podlagi zatrjevanja tožnice, da naj bi imeli člani sveta, ki so odločali o izločitvi posameznih članov disciplinske komisije, koristi od tožene stranke, še ne dokazuje, da svoje funkcije niso odgovorno odpravljali oziroma da so njihove odločitve nezakonite.
Tožena stranka je pravilno zavrnila predlog tožnice za preložitev obravnave disciplinske komisije, saj letni dopust delavca ni utemeljen razlog za preložitev. Ker ji tako pravice do obrambe ni kršila, je odločba, s katero ji je zaradi ugotovljenih kršitev delovnih obveznosti izrekla disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, zakonita.
ZOR člen 1002, 1002/4, 1010, 1011, 1011/1, 1002, 1002/4, 1010, 1011, 1011/1.
poroštvo - porok - notifikacijska dolžnost - kršitev notifikacijske dolžnosti - porokova zahteva za izterjavo od glavnega dolžnika
Posledica kršitve notifikacijske dolžnosti ni prenehanje porokove obveznosti, temveč upnikova odškodninska odgovornost. Porok je svoje obveznosti prost le, če dokaže, da je od upnika zahteval, da ta v roku enega meseca po zapadlosti terjatve le-to terja od glavnega dolžnika, upnik pa tega ni storil. Ker toženka v obravnavani zadevi ni dokazala, da je tako zahtevo upnici postavila, njena poroštvena obveznost ni prenehala.
ZZZDR člen 106, 106. ZPP člen 408, 408/2, 421, 421/2, 408, 408/2, 421, 421/2.
stiki otrok s starši - odločanje brez postavljenega zahtevka
V določilu 2. odstavka 408. člena ZPP je določeno, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami, senat ni vezan na postavljene zahtevke, kadar tako določa zakon, pa lahko o tem odloči tudi brez postavljenega zahtevka. Senat torej lahko odloči o omenjenih vprašanjih tudi brez postavljenega zahtevka le v primerih, kadar tako določa zakon. Glede odločitve o otrokovih stikih s staršem vsebuje takšno določbo 2. odstavek 421. člena ZPP, po katerem sodišče ob razvezi zakonske zveze po uradni dolžnosti odloči tudi o tem vprašanju. Zakon pa ne določa enake obveznosti v primeru, ko sodišče odloča o varstvu in vzgoji otrok v samostojnem sporu iz razmerij med starši in otroki, za kakršnega gre tudi v obravnavanem primeru. Če torej zahtevka v zvezi z otrokovimi stiki ni, o njem sodišče ne bo odločalo.
nedovoljenost revizije - zahteva za oceno ustavnosti
Upnik lahko v skladu s 24. členom Zakona o ustavnem sodišču sam poda pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti zakona. Pritožbeno sodišče ne vidi razloga za presojo ustavnosti 1. odstavka 10. člena ZIZ.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – domneva lastninske pravice – prevalitev dokaznega bremena
Ker je tožeča stranka predložila zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno, da je ona vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica sporne kleti, velja torej domneva, da je ona lastnica sporne kleti. Domneva lastninske pravice pomeni dejansko prevalitev dokaznega bremena na toženo stranko, ki mora dokazati, da domneva ne drži. Stališče prvostopnega sodišča, da mora tožeča stranka izkazati pravni naslov za pridobitev lastninske pravice, je zato zmotno.
kontradiktornost postopka - dokazna ocena - varstvo lastninske pravice - nesklepčnost zahtevka - ugovor pasivne legitimacije - razsojena stvar
1. Ne gre za nesklepčnost tožbenega zahtevka, če je tožeča stranka trdila, da je bila meja na zahodnem dvoriščnem delu določena v pravdni zadevi, tožbeni zahtevek pa je naperjen na prepoved vznemirjanja vzdolž celotne meje med navedenima parcelama.
2. Razlogi so v nasprotju z odločitvijo v prvem odstavku izreka izpodbijane sodbe, na kar smiselno opozarja pritožnik, saj je sodišče prve stopnje ugodilo tožbenemu zahtevku, da se toženi stranki prepove vznemirjanje tožeče stranke pri uporabi "spornega pasu" vzdolž celotne meje med navedenima parcelama, kar logično vključuje tudi "pas" na južnem delu parcele št., poseg v ta del pa je bil, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, predmet tožbenega zahtevka v pravdni zadevi P.
3. Za razsojeno stvar ne gre le tedaj, kadar sta razsojena stvar in obravnavana zadeva identični v elementih: identiteta strank, identiteta zahtevka in identiteta dejanske podlage tožbenega zahtevka, temveč tudi tedaj, ko se zahtevka medsebojno izključujeta in ko gre za položaj vključenih zahtevkov.