CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00046252
ZPP člen 163, 163/3. ZPND člen 22a, 22a/1. ZNP-1 člen 42.
povrnitev stroškov - brezplačna pravna pomoč - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci - zahteva za povrnitev stroškov - stroški za sestavo vloge - upravičenost do povračila stroškov - nasilje v družini - subsidiarna uporaba ZPP
Po tretjem odstavku 163. člena ZPP (ki se subsidiarno uporablja tudi v postopku po ZPND), mora udeleženec zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Ker predlagateljica niti v vlogah, niti na naroku ni priglasila stroškov za navedene vloge, do povrnitve stroškov, nastalih z njihovo vložitvijo, ni upravičena.
Čeprav tretjina takse za vložitev pritožbe za podrejeni zahtevek v ZST-1 ni izrecno predvidena, ni razumnega razloga, da se za ta položaj ne bi mogla smiselno uporabiti določba tretjega odstavka 18. člena ZST-1, ki določa, da če se z eno tožbo uveljavljajo primarni in eden ali več podrejenih tožbenih zahtevkov, se za primarni tožbeni zahtevek plača taksa v celoti, za vsak naslednji zahtevek pa le tretjina takse, predpisane za ta zahtevek. Iz zakonodajnega gradiva izhaja, da je bil razlog za predlagano uvedbo tretjinske takse za podrejeni tožbeni zahtevek (za nov tretji odstavek 18. člena ZST-1) v tem, da morajo biti v primeru eventualne kumulacije tožbeni zahtevki v medsebojni zvezi, zaradi česar sodišče pri morebitnem obravnavanju podrejenega zahtevka ne bo imelo toliko dela, kot če bi bil ta predmet samostojnega postopka. Po presoji pritožbenega sodišča gre tudi pri odločanju pritožbenega sodišča o pritožbi zoper primarni in podrejeni zahtevek za v bistvenem enak položaj. Da je treba pri odmeri sodne takse za pritožbo zoper podrejeni zahtevek uporabiti pravilo tretjinske takse, pa (vsaj posredno) izhaja tudi iz sodne prakse, na katero se sklicuje že pritožnica.
Sicer je sodišče prve stopnje v razlogih napadene sodbe polemiziralo z znaki kaznivega dejanja storjenega v sostorilstvu in s samim opisom obdolžencema očitanih kaznivih dejanj, čemur sicer pritožbeno sodišče ne more pritrditi, saj ugotavlja, da ima opis očitanih kaznivih dejanj vse njihove zakonite znake, vendar ugotavlja, da navedeno ni bistvenega pomena, glede na tehtne in prepričljive razloge oprostilne sodbe, saj je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo po 3. točki 358. člena ZKP, torej zaradi pomanjkanja dokazov, kot to izhaja tudi iz razlogov napadene sodbe, zato ostale navedbe v obrazložitvi niso odločilnega pomena.
postopek s pritožbo - vsebina pritožbe - podpis pritožbe - nepopolna pritožba - vračanje pritožbe v dopolnitev - zavrženje pritožbe
Prvo sodišče je zavrglo pritožbo drugega tožnika zato, ker ni vsebovala pritožnikovega podpisa. Takšna pritožba je nepopolna (tretji odstavek 343. člena v zvezi s 335. členom ZPP). V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP), kot je pritožniku pojasnilo že prvo sodišče. Zato je pritožbo utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 343. člena ZPP).
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe
Sklep s pozivom na dopolnitev predloga je bil stranki vročen. Na sklep sodišča prve stopnje ni odgovorila, zato je ostal predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo nepopoln. Sodišče prve stopnje ga je utemeljeno zavrglo.
V tem primeru je sprejeta odločitev sodišča prve stopnje, ki zavrne predlog nasprotne udeleženke, da se predlagatelju naloži predložitev listin in podatkov, sklep procesnega vodstva, saj se neposredno nanaša na vodenje postopka, konkretno na izvedbo dokaznega postopka. Skladno z določbo tretjega odstavka 270. člena ZPP zoper takšne sklepe ni pritožbe.
Z napačnim pravnim poukom sodišče ne more spremeniti določb procesnega zakona, ki pravice do pravnega sredstva zoper odločitve procesnega vodstva med postopkom ne dajejo.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče nasprotnega udeleženca oprostilo plačila stroškov sodne takse. Ker je nasprotni udeleženec s svojim predlogom v celoti uspel, ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pritožbe.
predlog za obnovo postopka - procesne predpostavke za vložitev predloga za obnovo postopka - obvezno zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik - izbris odvetnika iz imenika odvetnikov - čas vložitve predloga - izguba pravice opraviti pravdno dejanje - nedovoljenost predloga za obnovo postopka
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka pravdna dejanja opravlja le po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP).
Odvetnik, ki je bil izbrisan iz imenika Odvetniške zbornice pred vložitvijo predloga za obnovo, ob vložitvi predloga ni več smel zakonito opravljati odvetniškega poklica.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - dedič - napotitev na pravdo - pravnomočno zaključen postopek - nadaljevanje zapuščinske obravnave
Ker je torej podlaga na podlagi katere je bil prekinjen zapuščinski postopek odpadla, je odločitev sodišča, da se zapuščinski postopek nadaljuje, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00045113
ZPP člen 443, 443/1, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 168, 168/1, 168/2, 949, 949/1, 949/2.
spor majhne vrednosti - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - zavarovalna pogodba - splošni zavarovalni pogoji - premoženjsko zavarovanje - namen premoženjskega zavarovanja - zavarovalni primer - povrnitev škode - zavarovalnina - višina nastale škode - delna škoda - popolna škoda - ekonomska totalka - pravilna uporaba materialnega prava
Neutemeljen je očitek tožnika, da bi se nastala škoda morala obračunati po sistemu delne škode in bi toženka morala poravnati celotno višino stroškov popravila. Takšna razlaga ni skladna s pogodbenimi določili, niti z določbo drugega odstavka 949. člena OZ, saj bi bila po sistemu delne škode prejeta zavarovalnina večja od nastale škode in bi znašala več kot je znašala celotna vrednost vozila pred nezgodo. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je izračun višine škode opravilo na podlagi metode popolne škode (ekonomske totalke) po Splošnih pogojih.
ZPIZ-2 člen 29, 29/1.. ZKP člen 546.. URS člen 30.
predčasna pokojnina - zavarovalna doba - kazen zapora
Bistvo določbe 546. člena ZKP je vzpostavitev pravnega stanja, ki bi ga le ta uživala, če kazni zapora ne bi bilo in bi bila lahko v tem času zaposlena ali samozaposlena oziroma bi bila delovno aktivna. Tudi Ustavno sodišče RS je večkrat poudarilo, da odškodnine za izgubo delovne dobe ni mogoče dati drugače kot na način, da se vzpostavi delovna doba, ki bi jo oškodovanec v času odvzema prostosti zaradi neupravičene obsodbe pridobil. Slednje je mogoče realizirati le tako, da se delovna doba prizna v ustrezni dolžini in da se vplačajo tudi ustrezni denarni zneski za pokojninsko zavarovanje oškodovanca.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da v kolikor bi zakonodajalec želel s sprejemom ZPIZ-2, dobo priznano po ZKP obravnavati kot pokojninsko dobo brez dokupa, bi to izrecno določil. Pravilno je zatrjevanje tožeče stranke, da se določilo 546. člena ZKP kot specialni predpis uporablja neposredno. Ne glede na siceršnjo vsebino področne zakonodaje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, mora biti glede na namen določila 546. člena ZKP, le-to upoštevano neposredno, če bo za določeno osebo izpolnjen pravni dejanski stan, kot ga ta člen določa.
ugotavljanje invalidnosti - I. kategorija invalidnosti - izvedensko delo
Pravilna je dejanska ocena sodišča prve stopnje, da pri tožniku do dokončne odločbe ni izkazan zakonski dejanski stan iz 1. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2. Po navedeni določbi ZPIZ-2 je namreč v I. kategorijo invalidnosti mogoče razvrstiti le zavarovance, pri katerih je podana popolna izguba delazmožnosti za vsako organizirano pridobitno delo, za opravljanje svojega poklica pa nimajo več preostale delazmožnosti.
V 2. odstavku 207 člena ZUP-a je sicer res določeno, da se z odločbo odloči o vseh zahtevkih stranke, tudi če je postopek začet po uradni dolžnosti. Vendar pa v obravnavani zadevi ta določba ni kršena. Kot predhodno poudarjeno, gre za spor o pravici do izredne denarne socialne pomoči, o kateri CSD odloča po prostem preudarku v skladu z namenom, za katerega se denarna dajatev priznava. Ker se pravica do izredne denarne socialne pomoči izraža v denarni dajatvi, priznani znesek že po naravi stvari ne pomeni, da ne bi bilo odločeno o vseh zahtevkih. To velja tudi za predmetno zadevo. V obravnavanem predsodnem postopku priznanih 155,00 EUR izredne denarne socialne pomoči za nakup bojlerja implicite pomeni, da izredna denarna socialna pomoč v višjem znesku ni priznana, ne da bi se bilo potrebno o tem posebej izrekati.
posojilna pogodba - pripoznava - pripoznava dolga - pravna podlaga - kavza posla - dejansko stanje - veljavnost akcesornega pravnega posla - akcesornost
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je pripoznava dolga akcesorne narave in je veljavna pod pogojem, da je veljavna obveznost sama.
Okoliščine, ki jih v predlogu izpostavlja tožnik, niso posledica napake v imenih in številkah, očitne pisne ali računske pomote, in ne predstavljajo pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.
nadomestilo za invalidnost - invalid - začetek dela - izpolnjevanje pogojev
Pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost je vezana na začetek dela na delu, ki ustreza ugotovljeni delovni zmožnosti zavarovanca oziroma z dnem realizirane pravice do premestitve. Če pravica do premestitve ni realizirana, pogoji za priznanje pravice do izplačevanja nadomestila za invalidnost niso izpolnjeni.
poslabšanje zdravstvenega stanja - ugotavljanje invalidnosti - izvedensko mnenje
Upoštevaje, da pri tožniku ni prišlo do bistvenega poslabšanja zdravstvenega stanja glede na predhodno odločbo, torej niso izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045901
SPZ člen 75, 76, 76/2. OZ člen 131, 133, 186, 186/2.
povrnitev premoženjske škode - prepovedane imisije - javno kanalizacijsko omrežje - meteorna kanalizacija - rekonstrukcija kanalizacijskih vodov - vplivi na sosednje nepremičnine - iztekanje vode - zamakanje - povzročitelj škode - izvajalec del - solidarna odgovornost kršilcev - materialna škoda - odgovornost lastnika - bodoča škoda - soprispevek oškodovanca
Lastnik je tisti, ki mora preprečiti odtekanje vode z njegove nepremičnine na nepremičnino soseda, saj gre za direktno imisijo, ta pa je prepovedana. Javno kanalizacijsko omrežje je v lasti drugotoženke (14. člen Odloka o pogojih izvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Krško), katere naloga je tudi izgradnja sistema za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda (26. člen Zakona o varstvo okolja v zvezi s 128. členom ZOREP-1). Ta mora biti izveden tako, da ne povzroča škode na premoženju tožnika. Ker je do prepovedanih imisij prihajalo iz kanalizacije v lasti drugotoženke, za škodo, nastalo zaradi njih, tožniku odgovarjata tako lastnik kanalizacije (drugotožena stranka) kot tudi lastnik zemljišča (prvotožena stranka). Ker se je v času izvedbe spornih del opravljala rekonstrukcija kanalizacijskih vodov, je podana odgovornost toženih strank. Vrhovno sodišče RS se je tudi opredelilo do ugovorov tožencev, da nista vedela, kdo in kdaj je izvajal dela. Vrhovno sodišče je zapisalo, da se toženki ne moreta razbremeniti odgovornosti s sklicevanjem, da ne vesta, kateri izvajalec je opravljal sporna dela. Toženki sta tisti, ki sta imeli oblast nad zemljiščem, in ki nepooblaščenih posegov vanj ne bi smeli dopustiti. Zato sta v razmerju do tožnika odgovorni za protipravne posege na njunem zemljišču oziroma na njuni komunalni napravi, če je zaradi njunih posegov tožniku nastala škoda. Tožnik ni dolžan vedeti, kdo je izvajalec del na sosednji nepremičnini in bi mu s tem naložili pretežko dokazno breme. Če tega nista vedeli toženki, je toliko težje to pričakovati od tožnika. Ker se nobena od toženih strank v celoti ni ekskulpirala, je podana solidarna odgovornost po drugem odstavku 186. členu OZ.
povrnitev premoženjske škode - imisije - pasivna legitimacija občine - pasivna legitimacija države - občinska cesta - lastninska pravica države - upravljalec ceste - sanacija občinske ceste - soglasje lastnika za poseg - iztekanje vode - direktna imisija - prepovedana imisija - protipravnost - ponavljajoče se dejanje - sukcesivna škoda - stabilizacija škode - izvajalec del - trditveno in dokazno breme - zastaranje
ZPP člen 319, 319/3, 324, 324/3, 339, 339/2, 458, 458/1. ZGD-1 člen 3, 3/6. OZ člen 311.
gospodarski spor majhne vrednosti - samostojni podjetnik - izbris samostojnega podjetnika iz poslovnega registra - izrek sodbe - procesni pobotni ugovor - ugovor ugasle terjatve - pobot (kompenzacija) - izvenpravdni pobot
Izrek sodbe skladno z določilom tretjega odstavka 324. člena ZPP obsega odločbo, s katero je sodišče ugodilo posameznim zahtevkom, ki se nanašajo na glavno stvar in stranske terjatve, ali jih je zavrnilo, in odločbo o obstoju ali neobstoju terjatve, ki je bila uveljavljena zaradi pobota (tretji odstavek 319. člena ZPP). Iz navedenega določila izhaja, da mora sodišče odločiti o procesnem pobotnem ugovoru v izreku sodbe, če tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku tožeče stranke s svojo obstoječo, istovrstno in dospelo terjatvijo.
Tožena stranka v tem postopku ni podala procesnega pobotnega ugovora, temveč ugovor ugasle terjatve, saj je pavšalno zatrjevala obstoj sporazuma o pobotu. Zatrjevala je torej, da je terjatev tožeče stranke že pred tem postopkom prenehala zaradi pobota (materialnopravni pobot). Nadalje je sodišče prve stopnje pojasnilo, da za pobot v tem primeru niso podani v 311. členu OZ predpisani pogoji, saj ni vzajemnosti med vtoževano in pobotno terjatvijo. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da terjatev tožeče stranke ni ugasnila.
Ker je tožena stranka med postopkom pred sodiščem zatrjevala, da je tožbeno terjatev izven pravde pobotala s svojo terjatvijo, je treba takšno izjavo obravnavati kot vsak drug ugovor ugasle pravice. Pri uspešnem sklicevanju na izvenpravdni pobot sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Če tožena stranka ne uspe dokazati obstoja pogojev za izvenpravdni pobot, sodišče tožbenemu zahtevku ugodi. V izreku pobotne terjatve in neuspešnega pobota ne omenja. Iz pojasnjenega izhaja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko v izrek izpodbijane sodbe ni vneslo odločitve o neuspešnem pobotu. V tem primeru namreč ni bil podan procesni pobotni ugovor, o katerem bi skladno z določilom tretjega odstavka 324. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 319. člena ZPP sodišče moralo odločiti v izreku.