vročanje samostojnemu podjetniku - pravica do zasebnega življenja - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - vročanje pisanj na poslovnem naslovu
Golo dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, še ne utemeljuje, da se vsa pisanja veljavno vročajo na njegov poslovni naslov, tudi glede zadev, ki se ne nanašajo na gospodarsko dejavnost. Stranka ima pravico, da se pisanja, ki niso v zvezi z njeno dejavnostjo, vročajo na naslov prebivališča v stanovanju (prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vsak svobodno izbira, kje bo prebival (prvi odstavek 32. člena Ustave Republike Slovenije). Pri razumevanju določil glede vročanja moramo upoštevati tudi pravico do doma in zasebnega življenja, ki ga je posameznik upravičen ločiti od gospodarskega udejstvovanja (35. člen URS).
ZSReg člen 28, 30, 30/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 48.
udeležba v postopku - pisni sklep - vpis izbrisa zastopnika - vpis zastopnika družbe v sodni register - predpisana listina
V obravnavanem primeru je predlog za vpis spremembe podatkov o zastopniku družbe vložila upravičena oseba. Registrsko sodišče je postopalo tako, da je vsem trem ustanoviteljicam (družbenicam) subjekta vpisa, na katerega se vpis spremembe podatka o zastopniku nanaša, omogočilo in priznalo udeležbo v tem postopku, ne da bi o tem izdalo poseben sklep. Zgolj zaradi tega, ker ni izdalo pisnega sklepa o dovolitvi udeležbe, očitana relativna bistvena kršitev določb nepravdnega postopka, ki se v registrskem postopku uporablja smiselno (19. člen ZSReg), po oceni pritožbenega sodišča ni podana. V tem registrskem postopku udeležba ustanoviteljic subjekta vpisa za subjekt vpisa ni bila sporna, saj ji ni nasprotoval, za udeleženke pa je bistveno, da so imele in imajo vse tri tudi možnost sodelovanja v postopku. Ravno na podlagi njihovega sodelovanja v tem registrskem postopku pa se je tudi izpostavilo vprašanje, kateri organ pri subjektu vpisa odloča o imenovanju direktorja in v zvezi s tem vprašanje, ali je predlagatelj predlogu za vpis spremembe podatka o zastopniku, registrskemu sodišču predložil predpisano listino.
Če registrsko sodišče ugotovi, da niso izpolnjene procesne predpostavke za odločanje o predlogu za vpis v sodni register (za tak primer gre pa tudi, če predlogu niso priložene predpisane listine) in gre za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti, da predlagatelju rok za odpravo pomanjkljivosti, ki ne sme biti daljši od 15 dni. Če predlagatelj v določenem roku predloga ne popravi, sodišče predlog zavrže (prvi odstavek 30. člena ZSReg).
sprememba sodne poravnave - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - spremenjene razmere - zdravstveni razlog - izvajanje starševske skrbi
Glede na to, da se nasprotna udeleženka zavzema za spremembo odločitve, s katero je bil tedaj sedemletni sin udeležencev zaupan v varstvo in vzgojo očetu, je pomembna tudi določba četrtega odstavka 138. člena DZ, po katerem sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Po utrjenem stališču v sodni praksi spremembo odločitve utemeljuje le sprememba bistvenih pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale prvotno odločitev ali dogovor.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00045652
ZPP člen 413, 421, 421/4. ZNP člen 35, 37. ZNP-1 člen 216, 216/1.
stroški postopka v družinskih sporih - postopek iz razmerij med starši in otroki - sprememba ureditve stikov - umik predloga - odločitev o stroških postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku - okoliščine konkretnega primera - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - uporaba zakona
ZNP ni urejal vprašanja stroškov postopka v zadevah iz razmerij med starši in otroki, zato je treba upoštevati določbe ZPP (37. člen ZNP). Ne glede na to, da je bil predlog umaknjen, je treba kot osnovno pravilo odločanja o stroških postopka upoštevati določbo 413. člena ZPP (v skladu s prvim odstavkom 216. člena ZNP-1), da se o stroških postopka odloča po prostem preudarku.
začasna odredba - stiki otroka - stiki pod nadzorom - Center za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - stroški prevoza
Ravno ravnanja in vedenje nasprotne udeleženke je tisto, kar preprečuje, da bi lahko sodišče sprostilo stike, ki so zaenkrat določeni pod nadzorom. Nepredvidljivo, neodgovorno in nevarno vedenje nasprotne udeleženke je lahko ogrožujoče za vse tri mladoletne otroke, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča prav, da se še naprej nadaljujejo stiki pod nadzorom.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - višja sila - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - varstvo otroka - epidemija
V interventni zakonodaji je opredeljena pravica delodajalca, da lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za delavce, ki so odsotni z dela zaradi višje sile oziroma zaradi varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, to pa ne pomeni, da lahko delavec samovoljno brez soglasja delodajalca izostane z dela v času zaprtja šol, ne da bi izkazal objektivne razloge za nezmožnost opravljanja dela.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožnik storil kršitev iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilna pa je tudi njegova ugotovitev, da kršitve iz 4. alineje istega odstavka istega člena ni storil, saj je toženo stranko obvestil o razlogu svoje odsotnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046197
ZIZ člen 15, 44, 53, 53/2, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 7, 212. OZ člen 336, 356, 365.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - odgovor na ugovor - trditveno in dokazno breme upnika - domneva resničnosti ugovornih navedb - zastaranje - judikatne terjatve - desetletni zastaralni rok - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek teka zastaralnega roka - ustavitev izvršbe - nezmožnost oprave izvršbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno o utemeljenosti dolžničinega ugovora zastaranja ugotavljati zgolj v okviru podane trditvene podlage v ugovoru (seveda v razmerju do trditvene podlage upnice v predlogu z dne 3. 1. 2020). Vendar pa je sodišče prve stopnje v nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve glede na to, da dolžnica v ugovoru ni izpodbijala trditveno podlago upnice v predlogu, da je nastopila izvršljivost izvršilnega naslova dne 15. 10 2004, ugovarjala pa je zastaranje po 365. členu OZ, napravilo napačne materialnopravne zaključke, da ugovor ni obrazložen in s tem ni utemeljen. Upoštevati je namreč 356. člen OZ, ki določa, da vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo pred sodiščem, zastarajo v desetih letih ter 336. člen OZ, ki določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, torej v primeru pravnomočnih sodnih odločb z dnevom izvršljivosti. Glede na to, da je dolžnica v ugovoru trdila, da je pravnomočen sklep opr. št. I 1467/2004 postal pravnomočen dne 15. 10. 2004 in glede nato, da prvo sodišče ugotavlja na podlagi trditev v predlogu, da je postal izvršljiv dne 15. 10. 2004, je nedvomno od tega datuma do vložitve predloga za izvršbo dne 3. 1. 2020 10-letni rok že potekel. Dolžnica je v zvezi s svojim ugovorom zastaranja v smislu 356. člena OZ torej podala zadostno trditveno podlago, v kolikor pa zaradi samega poteka nadaljnjega izvršilnega postopka zastaranje ni teklo v smislu 365. člena OZ, pa je bilo zatrjevanje tega dejstva, da zastaranje ni nastopilo z dnevom izvršljivosti zatrjevane sodne odločbe, ker je po pridobitvi izvršilnega naslova tekla še izvršba, po vložitvi ugovora po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu na strani upnice, ki bi to dejstvo morala zatrjevati v odgovoru na ugovor v smislu 58. člena ZIZ. Tudi v postopku izvršbe se namreč smiselno uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, kot je to določeno v 7. in 212. členu ZPP (glede na 15. člen ZIZ), kar pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista dejstva in dokaze, ki so njej v korist oziroma s katerimi nasprotuje trditvam in dokazom nasprotne stranke. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se štejejo za priznana, kar je tudi povzeto v prvem odstavku 58. člena ZIZ.
Na drugačno porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena tudi ne more vplivati obrazložitev sodišča prve stopnje, ko samo zaključuje, da v postopku izvršbe, ki teče na podlagi verodostojne listine po tem, ko sklep o izvršbi postane izvršljiv, takoj sledi oprava izvršbe oz. prisilna izterjava upnikove terjatve, zaradi česar po mnenju sodišča prve stopnje začne zastaralni rok teči šele, ko je postopek pravnomočno končan. To so trditve, kot je zgoraj obrazloženo, ki bi jih morala postaviti upnica v odgovoru na ugovor. Upoštevati je namreč 44. člena ZIZ, ki določa, da se postopek izvršbe tudi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine ustavi, če ni premoženja. Tudi iz tega razloga bi moral posledično upnik zatrjevati v odgovoru na ugovor dejstvo, da se je po pridobitvi izvršilnega naslova izvršilni postopek nadaljeval v zvezi s posameznimi predlaganimi sredstvi izvršbe in kdaj se je ta končal.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/1, 16/5, 16/6, 16/9, 17, 17/1, 17/5.. KPJS člen 45.
delovni čas - pripravljenost za delo - policist - kolektivni delovni spor
Ravnanje nasprotne udeleženke, ki časa odrejene pripravljenosti na delo na drugem kraju (ne doma in ne na kraju, od koder mu je zagotovljen čas prihoda na delo v 1 uri) članom predlagatelja ni priznala kot delovnega časa, ne predstavlja kršitve 17. člena KPP, posledično tudi ne 16. člena KPP in 45. člena KPJS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051123
KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - anonimna prijava - razlogi za sum
Ko policisti po (anonimni) prijavi nadaljujejo z zbiranjem obvestil in dokazni standard razlogov za sum nadgradijo z objektivnimi in naknadno preverljivimi dejstvi. Ni potrebno, da policija glede takšnega vira posreduje podatke o njegovi zanesljivosti in preverljivosti njegovih navedb. Gre za okoliščine, ki nenazadnje podrobno izhajajo že iz opisa kaznivega dejanja (število zaseženih sadik, količina zasežene prepovedane droge, gojenje na dveh lokacijah, med drugim v posebej prirejenih prostorih - dveh šotorih, posest elektronske tehtnice in kovinskega mlinčka, količina predmetov in opreme za gojenje droge, ki je bila nesorazmerno draga z obdolženčevimi prihodki v inkriminiranem obdobju) in na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je v obravnavanem primeru šlo za ukvarjanje s proizvodnjo prepovedane droge, pri kateri se ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb.
izvršba na nepremičnino - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine
Ker je glede na podatke spisa dolžnik vlogo z dne 23. 10. 2020, v kateri je zatrjeval neujemanje dejanskega stanja s pravnim in se prvič zavzemal za nižjo vrednost nepremičnine kot je bila ocenjena s cenilnim poročilom, vložil šele dne 27. 10. 2020, kar je po poteku roka, danega za izjavo na pojasnila cenilca z dne 5. 10. 2020, pritožba z izpostavljanjem teh dejstev (neujemanje zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem), zaključka o strokovnosti in popolnosti odgovora cenilca kmetijske stroke ne more izpodbiti.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54, 84, 84/1, 84/2. OZ člen 39, 533, 540.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - vračanje daril po razvezi zakonske zveze - preklic darila - causa donandi - odpadla kavza - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - sprememba identitete nepremičnine - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem
Tožnica tožencu ni podarila nekaj iz svojega posebnega premoženja, ampak skupno premoženje, česar ni mogla storiti, saj gre za skupno lastnino in premoženje, ki še ni bilo razdeljeno. Navedeno pomeni, da darila med zakoncema v konkretnem primeru ni bilo, zato ga tožnica ne more zahtevati nazaj na podlagi 84. člena ZZZDR. Ob povedanem je sodišče prve stopnje tožničin zahtevek pravilno zavrnilo.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 401, 401/1, 406, 406/1, 406/1-1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti stečajnega dolžnika - ustavitev postopka odpusta obveznosti - ugovor upravitelja proti odpustu obveznosti - mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju - iskanje zaposlitve
Dolžnik se je s kratkimi odgovori sicer odzval na dopise upravitelja, ni pa izpolnjeval njegovih pozivov k mesečnemu poročanju o iskanju zaposlitve in predložitvi dokazil o tem. Kot izhaja iz poteka postopka po vložitvi upraviteljevega ugovora proti odpustu obveznosti, je bil dolžnik neodziven tudi na poziv sodišča k vložitvi odgovora na ugovor, in na vabilo na narok za obravnavo ugovora, ki ga je dolžnik prejel istega dne. Na ugovor dolžnik pisno ni odgovoril, niti se ni udeležil naroka za obravnavanje ugovora, na katerem bi lahko podal navedbe oziroma odgovor na upraviteljev ugovor, izostanka pa pravočasno tudi ni opravičil. Kljub upraviteljevemu vztrajnemu opozorilu na pravne posledice dolžnikove kršitve dolžnosti mesečnega poročanja v zgoraj navedenih pozivih svoje zakonske obveznosti dolžnik ni izpolnjeval.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe - ogrožanje dejavnosti
Glede na četrti odstavek 11. člena ZST-1 bi bil lahko dolžnik oproščen plačila sodne takse v presežku nad 44,00 EUR, to je 11,00 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da v ugotovljenih dejanskih okoliščinah ta ne predstavlja zneska, zaradi katerega bi bila ogrožena dejavnost dolžnika.
delovni čas - delovna obveznost - opravičena odsotnost
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je imel tožnik pred 1. 5. 2017 presežnih 15:48 ur, po koncu tega dne pa 11:48 ur, kar pomeni, da je toženka tožniku za ta dan, ko bi običajno delal osem ur, odštela štiri ure od presežnih ur znotraj tekočega referenčnega obdobja. Ker je bil tožnik na sporni dan štiri ure upravičeno odsoten z dela, takšna odsotnost pa se po prvem odstavku 142. člena ZDR-1 všteje v delovni čas, odštevanje na račun presežnih ur ni zakonito. Zaradi tega je dolžna toženka tožniku plačati štiri opravljene ure dela iz tekočega referenčnega obdobja. Pritožbeno navajanje, da gre za dvojno plačilo, je glede na navedeno neutemeljeno.
ZDavP-2 člen 143, 208, 208/3. ZPIZ-2 člen 159, 159/1, 159/2.
izvršba na plačilo davkov in prispevkov - sodna izvršba davčnih obveznosti - aktivna legitimacija upnika - aktivna legitimacija države
Aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje zaradi izterjave obveznih prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima Republika Slovenija po Državnem odvetništvu RS.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-2, 399/4, 399/4-1. ZFPPIPP-G člen 34, 34/3.
predlog za začetek postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - predhodni stečajni postopek - ovire za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - novela ZFPPIPP-G
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejanski stan iz 2. točke 399. člena ZFPPIPP, katerega obstoj je bil razlog za dne 30. 5. 2014 izdani sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, zajet v dejanskem stanu iz 1. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G. Iz odločitve sodišča prve stopnje St 000 z dne 30. 5. 2014 izhaja, da je dolžnik v treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja dal neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke, ki jih je davčni organ potreboval za pobiranje davkov, zaradi česar mu je davčni organ naknadno odmeril obveznost v znesku 50.323,87 EUR. V takšnem primeru pa v skladu z določbo četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G velja, če se ne dokaže drugače, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti. Pritožnik nasprotnega niti ni dokazoval. In ker ugotovljeno predstavlja oviro za odpust obveznosti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP-G, odpust obveznosti ni dovoljen po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP-G, saj od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bil predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti zavrnjen, še ni preteklo deset let.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-12, 454, 458, 458/1, 458/2, 495, 495/1. OZ člen 9, 9/1, 239, 239/1, 289.
pogodbena podlaga - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - čas izpolnitve, če rok ni določen - pravica do povračila škode - gospodarski spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Glede na obstoj dogovora med strankama ni šlo za nedopustno poslovodstvo brez naročila, kot to pritožbeno zatrjuje toženka.
Ob tako jasno določeni vsebini pogodbene obveznosti toženka s pritožbenimi polemiziranji glede tipa pogodbe ne more uspeti, saj relevantnih navedb glede tega v postopku na prvi stopnji ni podala.
ZPIZ-2 člen 82, 82/3.. ZVZD-1 člen 17.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - invalid - ustrezno delo
Tožena stranka tožnici drugega ustreznega (sistemiziranega) in prostega delovnega mesta ni mogla zagotoviti. Kar pomeni, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za zakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi četrte alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1: nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti.
pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave
Sodišče tudi v nepravdnem postopku praviloma odloča po stanju ob zaključku glavne obravnave (oziroma naroka v nepravdnem postopku) oziroma po stanju na dan izdaje sodne odločbe, saj to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Pri svoji odločitvi tako lahko upošteva le v tem trenutku že obstoječa dejstva, ne pa nekih bodočih in negotovih dejstev, ki so za odločitev zaradi svoje negotovosti pravno nepomembna. Ko odloča o predlogu predlagatelja za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, to pomeni, da sodišče prve stopnje ugotavlja, ali so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za sprejem nasprotnega udeleženca v varovani oddelek SVZ brez njegove privolitve, na podlagi dejanskega stanja, kot je ugotovljeno na dan izdaje sklepa o tem predlogu.
Ob pritožbeno neizpodbijani nadaljnji ugotovitvi sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec živi sam v stanovanju v bloku, pa se ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. 1. odstavka 74. člena ZDZdr izkaže za materialno pravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da potrebne oskrbe in varstva nasprotnemu udeležencu ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način.
Čeprav je sin nasprotnega udeleženca res že v postopku pred sodiščem prve stopnje, enako pa tudi v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca, izrazil svojo pripravljenost, da bi se skupaj z ženo preselil k nasprotnemu udeležencu in mu pomagal, ter na takšen način poskrbel za nujno varstvo in oskrbo nasprotnega udeleženca, pa zgolj takšen izraz pripravljenosti, glede na to, da bivanjska skupnost nasprotnega udeleženca in najbližje osebe (vse doslej še) ne obstaja, še ne omogoča sklepanja, da je že v tem trenutku, ko se presojajo pogoji za sprejem na varovani oddelek SVZ brez privolitve, potrebno stalno oskrbo in varstvo nasprotnega udeleženca mogoče zagotoviti v njegovem domačem okolju.
Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je tožnik svoje (delno neobrazložene) trditve o časovni izgubi pri uporabi javnega prevoza dokazoval z voznim redom avtobusa, ki v vtoževanem obdobju ni veljal. Sodišče prve stopnje je ta vozni red upoštevalo pri odločitvi, ker tudi vozni red, predložen s strani tožene stranke v pretežnem delu vtoževanega obdobja ni veljal, vendar pa je v tem sporu tožnik tisti, ki nosi trditveno in dokazno breme glede časovne izgube v smislu določbe tretjega odstavka 3. člena Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti RS. Ker z njegove strani predložen vozni red njegovih navedb v zvezi s tem ne potrjuje, pritožba utemeljeno uveljavlja, da zadostna časovna izguba pri uporabi javnega prevoza za 323 dni vtoževanega obdobja ni dokazana.