izvršba na nepremičnino - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine
Ker je glede na podatke spisa dolžnik vlogo z dne 23. 10. 2020, v kateri je zatrjeval neujemanje dejanskega stanja s pravnim in se prvič zavzemal za nižjo vrednost nepremičnine kot je bila ocenjena s cenilnim poročilom, vložil šele dne 27. 10. 2020, kar je po poteku roka, danega za izjavo na pojasnila cenilca z dne 5. 10. 2020, pritožba z izpostavljanjem teh dejstev (neujemanje zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem), zaključka o strokovnosti in popolnosti odgovora cenilca kmetijske stroke ne more izpodbiti.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54, 84, 84/1, 84/2. OZ člen 39, 533, 540.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - vračanje daril po razvezi zakonske zveze - preklic darila - causa donandi - odpadla kavza - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - sprememba identitete nepremičnine - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem
Tožnica tožencu ni podarila nekaj iz svojega posebnega premoženja, ampak skupno premoženje, česar ni mogla storiti, saj gre za skupno lastnino in premoženje, ki še ni bilo razdeljeno. Navedeno pomeni, da darila med zakoncema v konkretnem primeru ni bilo, zato ga tožnica ne more zahtevati nazaj na podlagi 84. člena ZZZDR. Ob povedanem je sodišče prve stopnje tožničin zahtevek pravilno zavrnilo.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - izročitev premoženja - obseg omejitve dedovanja
Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, in izročitev le-tega Republiki Sloveniji oziroma občini nastopi glede vsake pravice, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, v višini deleža, ki ga priznana terjatev iz naslova prejete pomoči predstavlja glede na celotno vrednost zapuščine. Republika Slovenija oziroma občina se z dediči zapustnikovega premoženja lahko tudi drugače dogovorita.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-12, 454, 458, 458/1, 458/2, 495, 495/1. OZ člen 9, 9/1, 239, 239/1, 289.
pogodbena podlaga - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - čas izpolnitve, če rok ni določen - pravica do povračila škode - gospodarski spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Glede na obstoj dogovora med strankama ni šlo za nedopustno poslovodstvo brez naročila, kot to pritožbeno zatrjuje toženka.
Ob tako jasno določeni vsebini pogodbene obveznosti toženka s pritožbenimi polemiziranji glede tipa pogodbe ne more uspeti, saj relevantnih navedb glede tega v postopku na prvi stopnji ni podala.
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Ker dolžnik sodne takse ni plačal, prav tako pa zoper že izdani plačilni nalog ni vložil ugovora, je sodišče druge stopnje v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ pravilno zaključilo, da se šteje njegov ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen.
postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - stranke postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - insolventnost - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - bančni račun - zaprt transakcijski račun dolžnika - izpodbijanje domnevne baze - predložitev dokazov - dolžnikove obveznosti - računovodski izkazi - procesno gradivo
Pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
ZDavP-2 člen 143, 208, 208/3. ZPIZ-2 člen 159, 159/1, 159/2.
izvršba na plačilo davkov in prispevkov - sodna izvršba davčnih obveznosti - aktivna legitimacija upnika - aktivna legitimacija države
Aktivno legitimacijo za vložitev predloga za izvršbo na podlagi davčne izvršbe na dolžnikovo nepremično premoženje zaradi izterjave obveznih prispevkov iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja ima Republika Slovenija po Državnem odvetništvu RS.
kaznivo dejanje poneverbe - oprostilna sodba - dejansko stanje - poslovodja - domneva nedolžnosti - dokazno breme
V nasprotju s pritožbenim naziranjem se je sodišče prve stopnje v točkah 12 in 14 obrazložitve izpodbijane sodbe prepričljivo opredelilo do izpovedb vseh zaslišanih prič.
Obstoj arbitražnega sporazuma med strankama mora biti jasen in nedvoumen (8. točka obrazložitve sklepa). Iz njega mora biti brez najmanjšega dvoma razvidno, da sta stranki prav v zvezi s njunim konkretnim primerom dogovorili tak način reševanja spora. Ne zadostuje, da je pogodba, ki ga vsebuje, sklenjena molče ali s konkludentnimi dejanji.
Arbitražna klavzula ima avtonomno naravo in je neodvisna od pogodbe, v kateri je vsebovana, da se posledično veljavnost ter zavezanost strank z njeno vsebino presoja ločeno od materialnega razmerja, ki obstoji med strankama.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - osebni stečaj - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja
Oškodovanci pa lahko med postopkom osebnega stečaja do poplačila svoje terjatve pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
stroški pravdnega postopka - pravilo uspeha v postopku - sosporništvo
Drugotožnik je v obravnavani zadevi povsem propadel, ker je bila njegova tožba zavržena in zato je po kriterijih pravdnega uspeha dolžan toženi stranki, to je prvotožencu in drugotožencu povrniti priglašene in potrebne pravdne stroške.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00046329
KZ-1 člen 204, 204/1,. ZKP člen 148, 148/1, 148/4, 148/6, 371, 371/1, 371/1-8, 391.
tatvina - prodajna pogodba - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - razlike v izpovedbi prič - indici
Čeprav se obdolženec pred sodiščem prve stopnje ni zagovarjal, pa iz podatkov spisa izhaja, da je po tem, ko je bil poučen o svojih pravicah po četrtem odstavku 148. člena ZKP in ko je izjavil, da je pravni pouk razumel in da si ne bo vzel zagovornika, policiji podal izjavo v smislu šestega odstavka 148. člena ZKP. Iz vsebine uradnega zaznamka o izjavi osumljenca ne izhaja, da bi obdolženec odkupne pogodbe sam izročil policistom, kot to zatrjuje zagovornik v pritožbi, ampak iz podatkov spisa izhaja ravno nasprotno, in sicer, da so policisti te pogodbe v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP pridobili sami na podlagi njegove izjave. Po ZKP in v skladu z uveljavljeno sodno prakso so namreč takšne izjave osumljencev lahko podlaga za nadaljnje pridobivanje dokazov na procesno veljaven način, zaradi česar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je svojo odločitev med drugim oprlo tudi na te odkupne pogodbe, saj ne gre za dokaze, na katere se sodba sodišča prve stopnje ne bi smela opirati.
V skladu z določbo petega odstavka 72. člena KZ-1 sme sodišče odločiti, da varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja preneha in da sme storilec na novo pridobiti vozniško dovoljenje, če sta potekli dve leti od začetka njegovega izvajanja.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka tožniku vse opravljene nadure plačala v obliki gibljivega dodatka, ki ga je tožnik prejel v vsakem mesecu vtoževanega obdobja. Znotraj mesečnih zneskov gibljivega dodatka je namreč vedno prejel višje plačilo, kot znaša zgolj upoštevana vrednost opravljenega nadurnega dela v posameznem mesecu (kar je razvidno iz tabele pod 11. točko obrazložitve prvostopenjske sodbe), zato posledično ni bilo tožnikovega prikrajšanja iz naslova plačila nadurnega dela v vtoževanem obdobju.
Tožnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju zahtevka za plačilo prispevkov za poklicno zavarovanje na tožnikov račun odprt pri KD. Sodišče prve stopnje je tožbo v tem delu pravilno zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesne predpostavke t. i. notranje poti oziroma predhodnega varstva pravic iz delovnega razmerja pri delodajalcu, ki jo predvideva določilo 200. člena ZDR-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00046420
KZ-1 člen 289.. OZ člen 131, 356.. ZIZ člen 231.. ZPP člen 14.
nezakonita odpoved delovnega razmerja - vrnitev delavca na delo - preprečitev vrnitve na delo - kaznivo dejanje - odškodnina za premoženjsko škodo - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - prekinjena vzročna zveza - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev) - rok za izvršbo - upnikova neaktivnost
V predmetnem postopku tožnica zahteva odškodnino za premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki naj bi ji nastala v posledici nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in storjenega kaznivega dejanja druge toženke s tem, ko je ni pozvala nazaj na delo. Kot določa 289. člen KZ-1, kaznivo dejanje preprečitve vrnitve na delo stori, kdor zavestno ne ravna po pravnomočni sodni odločbi, s katero je bilo odločeno o vrnitvi delavca na delo. Protipravno ravnanje druge toženke je povzročilo škodljivo posledico, in sicer neizpolnitev pravnomočne sodbe delovnega sodišča.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - znak kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Opis kaznivega dejanja ne vsebuje le gole zaveze in obljube obtoženke, pač pa njeno konkretno preslepitveno ravnanje in zato izpodbijana sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena s kršitvijo kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00046133
URS člen 2, 15, 15/3, 36, 36/1, 125.. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 104, 104/1, 104/4.. ZUstS člen 1, 1/3.. ZPP člen 350.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
pravilna uporaba materialnega prava - odpoved najemne pogodbe - neprofitno stanovanje - izjemne okoliščine - plačilo dolga - vezanost na Ustavo in zakon - učinek odločbe Ustavnega sodišča RS - pravica do doma - premoženjski interes - strogi test sorazmernosti
Vezanost na precedenčne razloge (razlago) iz odločbe Ustavnega sodišča, zahteva od sodišča v postopkih, kjer gre za pravico do doma,ki jo varuje tako 8. člen EKČP, kot tudi prvi odst. 36. člena Ustave RS, na drugi strani pa za varstvo premoženjskih interesov (lastninske pravice) najemodajalca, "še posebej skrbno tehtanje sorazmernosti posega" (tč. 10 obrazložitve). Ustavnoskladna razlaga zato terja od sodišča, da pri vrednotenju uporabi metodološke prvine (kriterije) t.i. strogega testa sorazmernosti (tretji odst. 15. člena, v zvezi z 2. členom Ustave RS). V obravnavanem primeru sta predvsem pomembna kriterija nujnosti (potrebnosti) in sorazmernosti v ožjem smislu (proporcionalnosti).
spor majhne vrednosti - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - nedovoljen pritožbeni razlog
Pritožbene navedbe tožene stranke, da je dolgovani znesek po vtoževani fakturi plačala so v tem pritožbenem postopku neupoštevne pritožbene navedbe, s katerimi tožena stranka izpodbija zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, kar pa je v tem pritožbenem postopku nedovoljeno.
Zakon ne zahteva, da sodišče odgovor upnika na dolžnikov ugovor le-temu obvezno vroči v izjavo. Zaradi zagotovitve ustavne pravice do enakega varstva pravica (22. člen Ustave) je vročitev potrebna le, ko upnik v odgovoru navaja nova pravno pomembna stališča ali navaja nova pravno pomembna dejstva ali dokaze, pa je nanje sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev.
Izvršnica mora vsebovati podatek o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti. Citat: "na podlagi računa" ne zadošča. To pomeni, da je podatek o pogodbi obvezna sestavina izvršnice. Če terjatev nima pogodbenega temelja, potem je obvezna sestavina izvršnice podatek o (drugem) pravnem temelju nastanka obveznosti. Izvršnica, ki ne vsebuje vseh sestavin iz prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1, nima pravnega učinka. S tega vidika je izvršnica strogo formalna listina.
Sodišče mora ob ugovoru vselej preveriti, ali listina in concreto predstavlja izvršilni naslov. To velja tudi pri izvršnici. Konkretna izvršnica ni javna listina, kot to zmotno navaja upnik. Izvršnica je zasebna listina, na kateri je podpis prokurista dolžnika upravno overjen. Vprašanje kavzalnosti se odpre kvečjemu v pravdnem postopku na primer po tožbi zaradi vračila neupravičeno izplačanih sredstev, prej pa v morebitnem postopku po negativni ugotovitveni tožbi, da obveznost iz izvršnice ne obstoji. Iz prvega odstavka 55. člena ZIZ izhaja, da izvršilno sodišče lahko preizkusi le vprašanje obstoja izvršilnega naslova, to pa je v primeru izvršnice njena popolnost v smislu prvega odstavka 39. člena ZPreZP-1. Vseh ostalih ugovorov, ki se nanašajo na to, da je bila obveznost v času sestave izvršnice manjša kot je napisano v sami izvršnici oziroma da te obveznosti sploh ni bilo, dolžnik v izvršilnem postopku več ne more uspešno uveljavljati zaradi pravila iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Plačila po izdaji izvršnice so dopusten ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ.
Uredba o posebnih denarnih nagradah ob sklenitvi in podaljšanju pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2019) člen 2, 7, 7/2.
plačilo nagrade - vojska
Tožnik je bil ob uveljavitvi nove uredbe (1. 1. 2020) vojaška oseba, ki ima veljavno sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za 10 let, od novembra 2011 do novembra 2021, zaradi sklenitve katere je po stari uredbi prejel denarno nagrado v višini petih povprečnih bruto plač na zaposlenega v RS. V času odločanja o sporni nagradi (1. 6. 2020) je bil pri toženki zaposlen polnih osem let, kar pa mu ne daje pravice do vtoževane razlike med prejetim zneskom petih plač in zneskom osmih plač, kar mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo. Pri tem je napačno odpravilo odločbo toženke, s katero je tožniku priznala posebno nagrado v višini ene povprečne plače na zaposlenega v RS, z izplačilom pri plači za december 2021. Več kot to tožniku ni možno priznati po vtoževani pravni podlagi iz drugega odstavka 7. člena nove uredbe, po kateri se vojaškim osebam, ki imajo ob njeni uveljavitvi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v Slovenski vojski (SV) za določen čas in so prejele posebno denarno nagrado po stari uredbi, izplača razlika med posebno nagrado, bi jim pripadla po novi uredbi in posebno nagrado, ki jim je pripadala po stari uredbi, posebna nagrada pa se začne izplačevati po preteku števila let, ki se ujema s številom že izplačanih bruto plač. Po 2. členu nove uredbe se vojaškim osebam v času sklenjene pogodbe o zaposlitvi za najmanj pet let izplača posebna denarna nagrada v višini ene bruto plače na zaposlenega v RS enkrat letno, naslednji mesec po vsakem končanem letu opravljanja vojaške službe. Kot torej pravilno poudarja pritožba, posebne denarne nagrade po novi uredbi ni mogoče priznati za leta, ko nova uredba niti še ni veljala.