ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 60, 60/1, 60/1-2, 60/1-3, 60/1-4, 60/2, 60/3, 77, 77/2-3.
azil - pospešeni ali redni postopek - okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje - zmotna uporaba materialnega prava
Ker je tožnik že v prošnji za azil kot razlog za zapustitev izvorne države navedel okoliščine, ki bi lahko pomenile preganjanje v smislu ZAzil, tožena stranka ni imela podlage v 2. alineji 2. odstavka 35. člena ZAzil, da je o tožnikovi prošnji odločala v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku.
Pristojni organ mora preizkusiti, ali je predlog za obnovo postopka dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala upravičena oseba in ali je okoliščina, na katero se predlog opira, verjetno izkazana.
Na podlagi izpiska iz uradne evidence, ki je opremljen z uradnim žigom in podpisom uradne osebe, in ki je zato javna listina, je pritožbeno sodišče štelo, da je tožnik zaradi samovoljne zapustitve azilnega doma umaknil prošnjo za azil. Zato je ustavilo azilni postopek, čeprav je že v pritožbeni fazi upravnega spora.
ZJU člen 6, 6/1-9, 25, 35, 39, 39/1, 60, 65, 65/5, 65/6, 80, 81, 81/3, 82, 82/2, 83, 83/2, 83/5, 83/7, 83/8, 153, 153/7, 194, 194/1, 197, 197/1, 197/3.ZLS člen 49.ZUP člen 4.ZDR člen 109. ZUS člen 3, 3/2, 59, 59/1, 77, 77/2-3.
razrešitev tajnika oziroma direktorja občinske uprave - odločba o razrešitvi - odločba o odpravnini, odškodnini - stvarna pristojnost
Tajnika občine oziroma direktorja občinske uprave župan lahko razreši iz nekrivdnih razlogov. Z aktom o razrešitvi se ne odloča o odpravnini, odškodnini oziroma razliki med plačo, ki jo dobi na drugem delovnem mestu, ker se o tem odloča z drugim aktom, zoper katerega je dopustna pritožba na komisijo in zoper ta akt spor pred delovnim sodiščem, ne pa upravni spor.
O morebitnih neverodostojnih tožnikovih izjavah se lahko presoja le v že uvedenem postopku za priznanje azila, ne pa v postopku odločanja o procesnih predpostavkah, ki morajo biti izpolnjene za vložitev ponovne prošnje za azil.
Pravilo o dokaznem bremenu določa, kdo je tisti, ki mora dokazati posamezno pravno odločilno dejstvo. Ker je denacionalizacijski postopek predlagalni postopek, je dokazno breme naloženo vlagatelju zahteve za denacionalizacijo, ki mora ponuditi v postopku dokaze, da je bilo premoženje, ki naj bi se vrnilo, ob podržavljenju last upravičenca. Privatni seznam delnic in delniška knjiga, ki jih je predložila tožnica, ter izpovedba prič, ki so bile samo posredno seznanjene, da naj bi bil razlaščenec lastnik delnic podržavljene delniške družbe, niso pa vedeli ničesar povedati, kje so bile delnice shranjene oziroma deponirane, ne morejo biti dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, ali je bilo zahtevano premoženje in v kakšnem obsegu podržavljeno.
davek na dodano vrednost - določitev kraja obdavčitve storitve - storitve trgovskega zastopanja ali intelektualne storitve
Storitve, za katere velja, da so opravljene (oziroma obdavčene) tam, kjer ima naročnik storitve sedež, so taksativno naštete v 3. odstavku 17. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Ur.l. SRS, št. 89/98).
Ker je tožnik v Sloveniji že vse od leta 1992, pa čeprav je tu prebival do leta 2002 le na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje, je enoletni rok za zamenjavo tujega dovoljenja za slovenskega potekel eno leto po uveljavitvi ZVCP to je 1.5.1999, saj ZVCP ne razlikuje prebivanja tujca v Sloveniji glede na obliko dovoljenja za prebivanje.
ZAzil člen 24, 29, 29/2, 29/5, 35, 35/2-1, 35/2-2. ZUS člen 14, 14/3, 72, 72/4, 72/5, 73.
azil - pospešeni postopek - preganjanje - tožbena novota
Ker tožnik v prošnji za azil ni navajal, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi vere, temveč je to začel navajati šele v tožbi, je to nedopustna tožbena novota, saj ni pojasnil, zakaj tega ni navedel že prej. Prvostopno sodišče je torej odločilo pravilno in zakonito, ko je potrdilo odločbo tožene stranke, ki je tožnikovo prošnjo za azil zavrnila kot očitno neutemeljeno v pospešenem azilnem postopku, ker je iz nje očitno, da tožnik v izvorni državi ni bil preganjan v smislu ZAzil.
ZUS člen 73. ZUN člen 29, 29/4, 55, 55/2, 56. ZUP (1986) člen 249, 249-9.
lokacijsko dovoljenje - soglasja pristojnih organov - vsebinska presoja soglasja - obnova postopka - položaj stranke
Za presojo pogoja, da je predlog za obnovo postopka podala upravičena oseba, je v primeru obnovitvenega razloga iz 9. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP 1986) pomembno, ali materialni predpisi, ki urejajo posamezno pravno področje, dajejo predlagatelju obnove pravice oziroma upravičenja, ki bi bila lahko z izdajo upravne odločbe kršena.
stvarna pristojnost - prispevki za pokojninsko zavarovanje
Po določbi 1. odstavka 19. člena ZPP, ki se po določbah 16. člena ZUS primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS niso določene, mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti na svojo stvarno pristojnost. V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZPP se stvarna pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.
VoIP storitve (prenos glasu preko internetnega protokola) je šteti med tržne telekomunikacijske storitve, za opravljanje katerih je treba pridobiti dovoljenje in ne med javne telekomunikacijske storitve.
Oceno stopnje ogroženosti prosilca za azil oziroma njegovi izpostavljenosti dejanjem preganjanja v smislu Ženevske konvencije in Direktive Sveta ES št. 2004/83/ES lahko pristojni organ sprejme le v rednem azilnem postopku na podlagi 1. odstavka 35. člena ZAzil.
V postopku prisilne izterjave sodnih taks zavezanec ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na samo upravno zadevo, ki je bila presojana v upravnem sporu, iz katerega obveznost plačila sodnih taks izhaja, in tudi ne same odmere sodnih taks.
odmera - opomin - zahteva za izdajo odločbe - prisilna izterjava
Če zavezanec za plačilo sodnih taks ugovarja opominu sodišča, da naj takse plača, se šteje, da je zahteval izdajo odločbe o odmeri sodne takse. V postopku prisilne izterjave sodne takse ni mogoče uspešno uveljaviti razlogov za izpodbijanje odločbe o upravni stvari oziroma odločbe o odmeri sodne takse.
ZUP (1986) člen 49, 249, 256.SZ-1 člen 22. ZUS člen 84, 84/1.
obnova postopka - stranka v postopku - upravičen predlagatelj - skupnost stanovalcev - zahteva za varstvo zakonitosti
Ker je pravni prednik predlagateljic obnove postopka pridobil lastninsko pravico na stavbi, na katero se nanaša gradbeno dovoljenje, po izdaji gradbenega dovoljenja, pravni naslednici v postopku izdaje gradbenega dovoljenja nista varovali niti lastninske pravice, niti svojih upravičenj po ZIKS. Zato nista upravičeni predlagateljici obnove postopka.
STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0010589
ZZZDR člen 51, 51/2. ZTLR člen 21.
solastninska pravica na stanovanju - pridobitev stanovanjske pravice – prispevek k pridobitvi skupnega premoženja – vlaganja v nepremičnino – stvarnopravne posledice vlaganj
Po tožniku zatrjevan prispevek k pridobitvi toženkine stanovanjske pravice (s priskrbitvijo dveh lažnih potrdil in s podkupovanjem) bi utegnil biti upošteven le v morebitnem kazenskem postopku zoper njega, zanesljivo pa to ne more biti upošteven prispevek k pridobitvi skupnega premoženja v pomenu določbe drugega odstavka 51. člena ZZZDR.
Vlaganja, ki niti po trditvah tožnika niso privedla do stvaritve nove stvari ali novega dela prejšnje stvari ne morejo imeti stvarnopravnih posledic v pomenu določbe 21. in naslednjih členov tedaj veljavnega ZTLR.
Toženčeva revizijska trditev, da je tožnica umrla po izdaji prvostopenjske sodbe, nima nikakršnega vpliva na materialnopravno pravilnost izpodbijane sodbe. S časovnimi mejami pravnomočnosti sodbe so namreč zajeta le tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - posredni oškodovanci - posebno težka invalidnost bližnjega kot pravni standard - duševne bolečine očeta in matere
Presoja pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Priznavanje duševnih bolečin zaradi posebno težke invalidnosti svojca kot pravno priznane škode pomeni odstop od splošnega pravila odškodninskega prava, da imajo pravico do odškodnine samo neposredni oškodovanci. Določba tretjega odstavka 201. člena ZOR, po kateri imajo zakonec, otroci in starši pravico do odškodnine za svoje duševne bolečine v primeru posebno težke invalidnosti svojca, je zato izjema, ki je na eni strani omejila že sam krog posrednih oškodovancev, na drugi strani pa opredelila pravni standard stanja njihovega svojca kot posebno težko invalidnost. Pogoj za priznanje odškodnine iz tega naslova ni samo invalidnost, tudi ne samo težka invalidnost, pač pa mora iti za posebno težko invalidnost. Ker gre za izjemo, mora biti pristop pri uporabi tega pravnega standarda restriktiven.