Ker sodniki in sodišča ne morejo sprožati sodnih postopkov, pravzaprav niso neposredni garanti delovanja pravne države. Če stranke sodnemu sistemu ne zaupajo in niso pripravljene vlagati v nekaj, kar morda nima prihodnosti ali pa si preprosto ne upajo sprožiti postopkov, ne pride do zaščite njihovih pravic. Tako so sodišča le posredni garanti pravne države, saj brez tveganja strank ni sodbe. In kot tekač vem, da so ključen del opreme dobri športni copati; v sodnem postopku bi ta del opreme lahko bili odvetniki. Brez športnih copat ne moreš, če so slabi, si lahko prisiljen odnehati in dobiš poškodbo, če pa so dobri, je tek hitrejši, varnejši in udobnejši. Delovanje pravne države enakovredno temelji na strankah, odvetnikih in sodnikih, saj v trenutku, ko izvzameš enega od teh treh stebrov, varnosti ni več. Zato me skrbi izraženo stališče, kdo je garant pravne varnosti.
V človeški naravi je, da delamo napake. Vprašanje pa je, ali se iz njih poskušamo kaj naučiti.2 Pred časom sem na Odvetniški šoli razpravljajočim zastavil vprašanje, ali je bila za na primer zadnjih 20 let glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo narejena analiza sodnih odločitev, in sicer glede na poznejši razvoj otrok. Kako se sodišče bori za pravice otrok, če ne vemo, kakšni so statistični rezultati preteklih odločitev? Ali imajo otroci, ki so dodeljeni enemu od staršev in se z drugim le občasna srečujejo, v šoli boljše rezultate kot tisti, ki prehajajo od enega starša k drugemu? Katere skupine dosegajo boljšo končno izobrazbo, kakšne službe pridobijo itd.? Seveda ob upoštevanju drugih dejavnikov razvoja otrok. Če ni realnih povratnih informacij o primernosti sodnih odločitev, kako naj sodišča delujejo v korist otrok? Če ta analiza ni narejena, se iz preteklih odločitev kot družba nismo ničesar naučili in lahko pri odločanju delamo iste napake ter tako ni napredka. Če se napake ponavljajo, zaupanje v sodišča pada, kar na dolgi rok seveda privede do tega, da se stranke ne odločajo za tveganje s sodnimi postopki in včasih raje trpijo krivice, saj, kot rečeno, ni zaupanja v to, da bi se te lahko popravile.
»Delovanje pravne države enakovredno temelji na strankah, odvetnikih in sodnikih, saj v trenutku, ko izvzameš enega od teh treh stebrov, varnosti ni več.« (Platon, 427‒347 pr. n. št.) |
Moj klient je bil pred nekaj meseci, v obnovljenem postopku, pravnomočno oproščen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, saj je stranka po odločitvi Vrhovnega sodišča spoznala, da je oškodovanec v kazenski spis vložil ponarejeno listino, ki med postopkom ni bila izročena odvetnikom in obdolžencu. Ali se je kdo na okrožnem državnem tožilstvu in na vseh treh stopnjah sodišč vprašal, kako to, da so spregledali ponarejeno listino, ki jo je v spis vložil oškodovanec, in ali so bili s tem sploh seznanjeni? Kako to, da so tri stopnje sodišč podarile vero nekomu, ki je v isti zadevi predložil ponarejeno listino? Zlasti pa, kaj smo se iz tega naučili? Ali ne bi bilo mogoče iz tega vsaj zaključiti, da bi moral vsak obdolženi takoj dobiti celoten kazenski spis in vse pozneje predložene listine, ne pa da jih mora sam hoditi gledat in naročat kopije?
Ključno je torej vprašanje, zakaj se večina ničesar ne nauči iz napak, nekaterim pa to vseeno uspe. Kako bomo torej to aplicirali na naš pravni sistem? Če se že mnenja o temeljnem postulatu, kdo je garant pravne države, razlikujejo, kako se bomo iz preteklih napak česa naučili? Kako naj se sodišča česa naučijo od strank in odvetnikov, če jih sploh ne štejejo za sogaranta delovanja pravne države? Kljub temu, da se brez njihovega truda postopek sploh ne more začeti. Če v enačbo ne všteješ pomena odvetniškega dela, ga tudi ne želiš ustrezno nagraditi.
Sodišča tako odmerjajo stroške po tarifi, ki ni usklajena z inflacijo. Sodišča in pravosodno ministrstvo na tarifo seveda gledajo le skozi prizmo tega, koliko morajo za to plačati; prikradejo se celo očitki, da odvetniki tarifo zlorabljajo. Pozabljajo pa, da je nizka tarifa darilo tistim, ki si ne želijo dobrega delovanja enega izmed stebrov delovanja pravne države. Sodišča bi namreč lahko vedela, da se odvetnikom stroški poslovanja višajo, saj imamo nove zahteve glede informacijske varnosti, pranja denarja, hkrati rastejo stroški prostorov, plač, administracije. Odvetniki se tako s strankami pogosto dogovorijo za nagrade, ki presegajo tarifo. Dolžniki zato lahko izračunajo, da se jim računov ne splača poravnati, ker bo postopek dolg, stroški upnikovega odvetnika pa bodo nižji od koristi, ki jih prejmejo. Enako velja za državo, saj uradniki tega ne krijejo iz lastnega žepa. To privede do še večjega števila postopkov in do njihovega še daljšega trajanja, kar zmanjšuje zaupanje v sodišča in državo nasploh.
Šolnine so se na pravnih fakultetah v ZDA od leta 1985 do leta 2023 zvišale tudi za več kot dvakrat. Glede na ta trend je pričakovati, da si bodo v prihodnje tudi v Sloveniji študij lahko privoščili le premožnejši. S tem ko v odvetniške pisarne vstopa kapital in tam odvetniki postajajo le še uslužbenci, ko se tradicionalne odvetniške storitve predajajo notarjem in raznim svetovalcem, odvetniška tarifa pa se niža, se poraja možnost, da bo odvetnikom v prihodnje težko financirati kakovostno izobraževanje lastnih otrok, kar lahko v prihodnje slabi bazen dobro izobraženih pravnih strokovnjakov. Hkrati si bo nekdo, ki bo študij financiral s kreditom, morebiti prizadeval delati le za dobro plačevite stranke, in ne za malega človeka, ki se mu lahko zgodijo krivice s strani države ali velikih podjetij.
Slabo izobraženi garanti delovanja pravne države, ki so povrhu še finančno odvisni, pa ob poplavi predpisov in nezmožnosti uporabe umetne inteligence sploh ne bodo imeli možnosti enakovrednega boja v sodnih bitkah proti državi in velikim korporacijam. Ob tem dodajam, da so letošnji dobitniki Nobelove nagrade za ekonomijo dokazovali, da je dobro delovanje državnih institucij v korelaciji z blagostanjem države in državljanov. Torej s tem, ko nimaš spoštovanja do odvetništva kot sogaranta delovanja pravne države, pravzaprav na dolgi rok želiš slabo blagostanju svoje lastne države.
Ocenjujem, da bi se sodišča morala začeti spraševati, kje so vzroki za pomanjkanje zaupanja v sodstvo, da bi morala opraviti statistične analize reševanja podobnih primerov, uvesti pozitivne pristope k hitremu reševanju napak, krepiti zaupanje, na primer z uvedbo enega višjega sodišča z oddelki po vsej državi in dodeljevanjem spisov po vzoru zemljiške knjige. Slednje bi vzpostavilo enovito sodno prakso že na drugi instanci in odvzeta bi bila možnost argumentov lokalizacije sojenja. Povsod bi bilo treba vzpostaviti elektronske kazenske spise z neposrednim dostopom strank do spisa in uvesti predhodna mnenja Vrhovnega sodišča (na primer v množičnih zadevah, kot so razlaščenci in tisti, ki so najeli kredite v švicarskih frankih). To bi odpravilo negotovosti sojenja v bistvenih zadevah. Izvajanje statistike in analiz bi bilo treba z Ministrstva za pravosodje prenesti na Vrhovno sodišče, plačevanje odvetniških stroškov pa s sodišč na tožilstva in pravosodno ministrstvo, da ne bi bilo občutka, da se sodbe včasih izrekajo zaradi odmere stroškov odvetnikom. Hkrati bi imeli tudi vrhovni tožilci uvid v ekonomsko upravičenost delovanja tožilcev v posamičnih primerih.
Odvetniki bomo preživeli vse režime, saj brez nas sodišča ne delujejo. Mi se lahko le borimo, da ohranimo popolno samostojnost in da preprečujemo erozijo delovanja državnih institucij. Z vztrajnostjo in sprožanjem postopkov ne ščitimo le koristi posameznika, temveč s tem delujemo v smer dolgoročnega blagostanja v državi, ker smo odvetniki pač sogaranti delovanja pravne države. In če se institucije ne učijo iz lastnih napak, je treba na to opozarjati, saj bomo od tega vsi imeli trajne koristi.
1 Miodrag Đorđević: Sodniki smo garant delovanja pravne države, avtor intervjuja je Mitja Felc, Sobotna priloga Dela, Ljubljana, 23. 11. 2024.
2 Matthew Syed: Nauki črne skrinjice, Založba UMco, Ljubljana 2018.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki