Navigacija

Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 55-2277/2015, stran 6286 DATUM OBJAVE: 24.7.2015

VELJAVNOST: od 25.7.2015 / UPORABA: od 25.7.2015

RS 55-2277/2015

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 25.7.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.7.2019: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 55/15

Časovnica

Na današnji dan, 22.7.2019 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 25.7.2015
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

2277. Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP)

 
 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 

U K A Z
o razglasitvi Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP)

 
Razglašam Zakon o fiskalnem pravilu (ZFisP), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 10. julija 2015.
 
Št. 003-02-6/2015-10
 
Ljubljana, dne 20. julija 2015
 
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
 

Z A K O N
O FISKALNEM PRAVILU (ZFISP)

 

I. SPLOŠNO

 

1. člen

(vsebina zakona)

 
(1)
Ta zakon določa način ter časovni okvir izvajanja načela srednjeročne uravnoteženosti prihodkov in izdatkov proračunov države brez zadolževanja (v nadaljevanjem besedilu: srednjeročna uravnoteženost), merila za določitev izjemnih okoliščin, v katerih se lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti, in način ravnanja ob njihovem nastopu oziroma prenehanju.
 
(2)
S tem zakonom se ureja tudi delovanje Fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa.
 
(3)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic (UL L št. 306 z dne 23. 11. 2011, str. 41).
 

2. člen

(pomen izrazov)

 
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
 
1.
»prihodki in izdatki proračunov države« so prihodki in izdatki, kot so določeni z Evropskim sistemom računov (v nadaljnjem besedilu: metodologija ESA);
 
2.
»metodologija ESA« je evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov, kot ga določa uredba Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU), ki ureja Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v EU;
 
3.
»proračuni države« so zbirni konsolidirani računi prihodkov in izdatkov vseh institucionalnih enot sektorja država;
 
4.
»sektor država« zajema vse institucionalne enote, ki so v skladu z uredbo, ki ureja standardno klasifikacijo institucionalnih sektorjev, uvrščene v sektor S.13;
 
5.
»srednjeročnost« pomeni obdobje gospodarskega cikla, v katerem dejanska raven bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP) iz nadpotencialne ravni BDP preide v podpotencialno raven in se v povprečju izenači s potencialno ravnjo BDP;
 
6.
»potencialna raven BDP« je ocenjena raven BDP, ki bi jo gospodarstvo doseglo s takšno uporabo kapitala in dela, ki nima inflacijskih učinkov. Potencialna raven BDP se izračuna na podlagi skupne metodologije, ki se v EU uporablja v okviru postopkov nadzora nad javnofinančnimi politikami na podlagi pogodbe, ki ureja delovanje EU;
 
7.
»strukturni saldo sektorja država« je dejanska razlika med prihodki in izdatki sektorja država v posameznem letu, prilagojena za učinke, ki so ocenjeni kot posledica gospodarskega cikla, brez upoštevanja učinkov enkratnih oziroma začasnih ukrepov, opredeljenih v Paktu za stabilnost in rast;
 
8.
»ciljni saldo sektorja država« je načrtovana razlika med prihodki in izdatki sektorja država;
 
9.
»srednjeročni fiskalni cilj« je ciljni srednjeročni strukturni saldo sektorja država, določen v skladu s prevzetimi mednarodnimi obveznostmi ter pravili in akti, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah EU;
 
10.
»blagajne javnega financiranja« so državni proračun, občinski proračuni, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pokojninska blagajna) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zdravstvena blagajna);
 
11.
»Pakt za stabilnost in rast« sestavljajo: uredba EU, ki ureja okrepitev nadzora nad proračunskim stanjem ter nadzor in usklajevanje gospodarskih politik in uredba EU, ki ureja pospešitev in razjasnitev izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.
 
12.
»proizvodna vrzel« je razlika med dejanskim in potencialnim BDP nekega leta v odstotkih potencialnega BDP, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.
 
13.
»elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel« je občutljivost salda sektorja država na gospodarski cikel, kot to opredeljuje Pakt za stabilnost in rast.
 

3. člen

(izvajanje srednjeročne uravnoteženosti)

 
(1)
Prihodki in izdatki proračunov države so srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja, če strukturni saldo sektorja država v posameznem letu ni nižji od minimalne vrednosti, določene v ratificirani mednarodni pogodbi, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, v srednjeročnem obdobju pa je najmanj izravnan ali je v presežku.
 
(2)
Srednjeročno uravnoteženost iz prejšnjega odstavka se zagotavlja tako, da se ob upoštevanju predvidenega obsega prihodkov načrtovani obseg izdatkov sektorja država navzgor omeji na raven, s katero se zagotovi upoštevanje pravila iz prejšnjega odstavka.
 
(3)
Zgornjo mejo obsega izdatkov sektorja država v posameznem letu, v katerem je raven BDP pod potencialno, se izračuna tako, da se predviden obseg prihodkov sektorja država zmanjša za napovedani obseg potencialnega BDP, pomnožen s faktorjem, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo sektorja država glede na določbe ratificirane mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, in stanje gospodarstva v ciklu, oziroma matematično na naslednji način:
 
E ≤ R-k*YP, kjer je k=mSS+á*OG
 
E = Načrtovani izdatki sektorja država
 
R = Predvideni prihodki sektorja država
 
k = Faktor, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo sektorja država glede na določbe ratificirane mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, in stanje gospodarstva v ciklu
 
YP = Napovedani obseg potencialnega BDP
 
mSS = Faktor, ki odraža najnižji dovoljeni strukturni saldo v % BDP
 
á = Elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel
 
OG = Proizvodna vrzel.
 
(4)
Zgornjo mejo obsega izdatkov sektorja država v posameznem letu, v katerem je raven BDP nad potencialno, se izračuna tako, da se predviden obseg prihodkov sektorja država zmanjša za napovedani obseg potencialnega BDP, pomnožen s faktorjem, ki odraža stanje gospodarstva v poslovnem ciklu, oziroma matematično na naslednji način:
 
E ≤ R-m*YP, kjer je m=á*OG;
 
E = Načrtovani izdatki sektorja država
 
R = Predvideni prihodki sektorja država
 
m = Faktor, ki odraža stanje gospodarstva v poslovnem ciklu
 
YP = Napovedani obseg potencialnega BDP
 
á = Elastičnost salda sektorja država na proizvodno vrzel
 
OG = Proizvodna vrzel.
 
(5)
Načrtovan obseg izdatkov iz drugega odstavka tega člena, ki ne sme presegati zgornje meje obsega izdatkov, izračunane v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena, ne vsebuje izdatkov, ki imajo skladno z oceno Evropske komisije naravo začasnih oziroma enkratnih izdatkov, opredeljenih v Paktu za stabilnost in rast.
 
(6)
Če se spremeni Pakt za stabilnost in rast ali Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) ratificira spremembo mednarodne pogodbe, ki ureja stabilnost, usklajevanje in upravljanje v ekonomski in monetarni uniji, se ustrezno spremeni tudi način izračuna zgornje meje obsega izdatkov sektorja država iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.
 

II. IZVAJANJE SREDNJEROČNE URAVNOTEŽENOSTI

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window