1635. Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah
Na podlagi 34. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 199/21) minister za okolje in prostor izdaja
P R A V I L N I K
o učinkoviti rabi energije v stavbah
1. člen
(vsebina in uporaba)
(1)
Ta pravilnik določa tehnične zahteve za graditev skoraj nič energijskih stavb, ki morajo biti izpolnjene za doseganje energijske učinkovitosti stavb na področju lastnosti toplotnega ovoja stavbe, tehničnih stavbnih sistemov (v nadaljnjem besedilu: TSS), ogrevanja, hlajenja, klimatizacije, prezračevanja ali njihove kombinacije, priprave tople sanitarne vode (v nadaljnjem besedilu: TSV), razsvetljave, avtomatizacije in nadzora TSS, zagotavljanja lastnih obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) vključno s proizvodnjo električne energije na kraju samem, zagotavljanja podpore e-mobilnosti za potrebe uporabnikov stavb, v skladu z Direktivo 2010/31/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 153 z dne 18. 6. 2010, str. 13), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/31/EU).
(2)
Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L št. 241 z dne 17. 9. 2015, str. 1).
(3)
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode, ki se v skladu z nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, kot je določena v zakonodaji Republike Slovenije, zakonito:
-
proizvajajo oziroma tržijo v drugih državah članicah Evropske unije in Turčiji
-
proizvajajo v državah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so hkrati podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.
(4)
Ta pravilnik se izvaja v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).
(5)
Ta pravilnik se uporablja pri projektiranju in gradnji novih stavb, rekonstrukciji obstoječih stavb ali njihovih delov in pri vzdrževanju stavb ter spremembi namembnosti.
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1.
adaptivni modeli parametrov notranjega okolja so algoritmi, s katerimi se spremenljivke notranjega okolja v stavbi prilagodijo letnim časom ali specifičnim lastnostim uporabnikov stavb;
2.
celovita energetska prenova stavbe pomeni izvedbo del in ukrepov, s katerimi se zagotovi energetska prenova toplotnega ovoja stavbe in TSS tako, da so dosežene zahteve tega pravilnika oziroma zahteve za sNES;
3.
delna energetska prenova stavbe pomeni izvedbo posameznih ukrepov na ovoju stavbe ali TSS, da se poveča energijska učinkovitost stavbe tako, da so dosežene zahteve tega pravilnika oziroma zahteve delnih kazalnikov;
4.
elementi stavbe so gradniki toplotnega ovoja stavbe (npr. fasada, okna, streha) in gradniki TSS (npr. inštalacije, generator toplote, sprejemnik sončne energije);
5.
energetska cona (v nadaljnjem besedilu: cona) je del stavbe z enim ali več prostori, v katerih se zagotavlja enako stanje notranjega okolja, imajo skupne TSS, veljajo enaki pogoji rabe in jo je treba z vidika energijske učinkovitosti stavbe presoditi ločeno od drugih delov stavbe;
6.
energetsko manj zahtevne stavbe so stavbe s kondicionirano površino, večjo ali enako 50 m2 in manjšo od 500 m2, med energetsko manj zahtevne stavbe spadajo tudi večstanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe z uporabno površino, večjo ali enako 500 m2, če imajo posamezni deli stavb samostojne in neodvisne TSS;
7.
energetsko nezahtevne stavbe so stavbe s kondicionirano površino, manjšo od 50 m2;
8.
energetsko zahtevne stavbe so stavbe, ki ne spadajo v energetsko nezahtevne ali manj zahtevne stavbe in za katere se energijske lastnosti stavbe določijo z nestacionarnim modeliranjem;
9.
energijska učinkovitost stavbe je z izračunanimi kazalniki energijske učinkovitosti stavbe opredeljena količina potrebne energije za zagotavljanje notranjega ugodja s toplotnim ovojem in TSS (ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in klimatizacija, vključno z navlaževanjem ali razvlaževanjem zraka, pripravo TSV in razsvetljavo) in potrebno skupno primarno energijo za delovanje teh sistemov;
10.
energetski sistemi v, na, ob stavbi ali v neposredni bližini stavbe so energetski sistemi, s katerimi se stavba oskrbuje z energenti. Za energetske sisteme v neposredni bližini stavbe se štejejo tudi sistemi daljinskega ogrevanja, sistemi daljinskega hlajenja, energetski sistemi za proizvodnjo električne energije, ki so priključeni na isto transformatorsko postajo kot stavba, ipd.;
11.
faktor oblike stavbe je razmerje med zunanjo površino toplotnega ovoja stavbe in bruto prostornino stavbe znotraj toplotnega ovoja stavbe;
12.
kakovost notranjega okolja (IEQ) je z razredi od I do IV po standardu SIST EN 16798 - 1 opredeljena kakovost notranjega okolja, ki vključuje tudi spremenljivke, pomembne za toplotno ugodje, kakovost notranjega zraka in osvetlitev;
13.
kazalnik energijske učinkovitosti stavbe je podatek, s katerim se podaja energijska učinkovitost stavbe;
14.
kazalnik pripravljenosti na pametne sisteme (v nadaljnjem besedilu: SRI) pomeni kazalnik, ki podaja informacije o razvrstitvi stavbe ali njenega posameznega dela glede na pripravljenost na pametne sisteme v skladu s slovenskimi predpisi in 8. členom Direktive 2010/31/EU;
15.
končna (dovedena) energija je energija, dovedena v stavbo ali proizvedena na ali v stavbi, ki je potrebna za delovanje TSS;
16.
kompenzacijski faktor je številčna konstanta, s katero neizpolnjevanje enega kazalnika energijske učinkovitosti stavbe zaradi arhitekturne zasnove ali tehnične neizvedljivosti posameznega ukrepa nadomestimo z ostrejšo zahtevo drugega kazalnika energijske učinkovitosti stavbe;
17.
kondicionirana površina stavbe je površina stavbe znotraj toplotnega ovoja stavbe, kjer je treba s TSS zagotoviti zahtevano ali načrtovano notranje ugodje za bivanje ali delo in je opredeljena v SIST EN ISO 52000-1;
18.
kondicionirana prostornina stavbe je prostornina stavbe, ki je znotraj toplotnega ovoja stavbe;
19.
kondicionirana stavba je stavba ali njen posamezni del, v kateri je treba s TSS zagotavljati primerne notranje pogoje, je stavba ali njen posamezni del, v katerem je treba s TSS zagotoviti parametre notranjega okolja vsaj razreda kakovosti IEQII,ki so opredeljeni z upoštevanjem načina in pogojev uporabe stavbe;
20.
korekcijski faktor je številčna konstanta, s katero se prilagodi minimalna zahteva kazalnika energijske učinkovitosti stroškovni upravičenosti ali tehnični izvedljivosti, doseganjem energetskih in okoljskih ciljev;
21.
nestacionarno modeliranje je način izračuna energijskih tokov, ki temelji na časovno spreminjajočih robnih pogojih in časovno spreminjajočem načinu uporabe stavbe;
22.
notranja bremena so toplotni in snovni tokovi, ki jih oddajajo notranji viri v stavbi in vplivajo na rabo energije TSS;
23.
občutena temperatura je temperatura notranjega okolja, opredeljena kot rezultanta temperature zraka in srednje sevalne temperature; je temperatura, pri kateri se določi potrebna toplota za ogrevanje in hlajenje;
24.
oddaljeni energetski sistemi so energetski sistemi, ki niso razvrščeni med TSS v, na, ob stavbi ali v njeni neposredni bližini;
25.
ovoj stavbe so deli stavbe, ki ločujejo notranjost stavbe in zunanje okolje;
26.
pogoji notranjega okolja je stanje spremenljivk notranjega okolja, ki jih je treba zagotoviti v stavbi s TSS in zaradi katerih se porablja energija;
27.
poenostavljeno nestacionarno modeliranje je metoda nestacionarnega modeliranja, v kateri se dinamični prenos toplote skozi sestavne elemente toplotnega ovoja stavbe vrednoti poenostavljeno;
28.
postopna energetska prenova stavb je izvedba posameznih ukrepov, s katerimi se zagotavlja večja energijska učinkovitost stavbe v več fazah;
29.
potrebna energija za stavbo je potrebna energija za zagotavljanje potrebnih pogojev notranjega okolja brez upoštevanja energijske učinkovitosti TSS in vrste energentov za njihovo delovanje;
30.
primarna energija je energija obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov pred katerokoli energijsko pretvorbo:
-
skupna primarna energija za delovanje TSS (EPtot,an) na leto je skupna primarna energija obnovljivega in neobnovljivega dela energentov, ki je potrebna za delovanje TSS v enem letu;
-
neobnovljiva primarna energija za delovanje TSS (EPnren,an) na leto je primarna energija neobnovljivih energentov ali neobnovljivega dela energentov, ki je potrebna za delovanje TSS v enem letu;
-
obnovljiva primarna energija za delovanje TSS (EPren,an) na leto je primarna energija obnovljivih ali obnovljivega dela energentov, ki je potrebna za delovanje TSS v enem letu;
31.
razmernik OVE (v nadaljnjem besedilu: ROVE) je v odstotkih izraženo razmerje med potrebno obnovljivo primarno energijo energentov, proizvedenih v, na, ob stavbi ali v njeni neposredni bližini ali dovedenih v stavbo iz oddaljenih sistemov, glede na skupno potrebno primarno energijo za delovanje TSS v enem letu;
32.
razmernik odvedene toplote za hlajenje (Cnd) je razmernik med potrebno odvedeno toploto za hlajenje obravnavane stavbe in potrebno odvedeno toploto za hlajenje referenčne stavbe;
33.
razmernik dovedene toplote za ogrevanje (Hnd) je razmerje med potrebno dovedeno toploto za ogrevanje obravnavane stavbe in potrebno dovedeno toploto za ogrevanje referenčne stavbe;
34.
referenčna stavba je navidezna stavba, ki ima enako arhitekturno zasnovo, zgrajena na isti lokaciji in z enako orientacijo, enakim senčenjem, enako klasifikacijo in načinom uporabe stavbe, enako razporeditvijo in klasifikacijo energetskih con, enakimi notranjimi bremeni, enakim toplotnim ovojem stavbe, ki ga sestavljajo referenčni gradniki in ima vgrajene referenčne TSS;
35.
referenčne lastnosti gradnikov ovoja stavbe so toplotno-tehnične lastnosti gradnikov toplotnega ovoja stavbe, ki ustrezajo minimalnim zahtevam, določene s tem pravilnikom ali pa so opredeljene kot referenčne vrednosti glede na stanje tehnike;
36.
referenčni TSS so TSS, s katerimi je treba določiti energijsko učinkovitost referenčne stavbe;
37.
specifični koeficient transmisijskih toplotnih izgub pomeni povprečno toplotno prehodnost toplotnega ovoja stavbe, vključno z linijskimi in točkovnimi toplotnimi prehodnostmi toplotnih mostov;
38.
stacionarno modeliranje je način izračuna energijskih tokov, ki temelji na časovno nespreminjajočih robnih pogojih in časovno nespreminjajočem načinu uporabe stavbe;
39.
stavba je stavba s toplotnim ovojem, znotraj katerega se s TSS v celoti ali deloma zagotavljajo pogoji notranjega okolja;
40.
stopnja stroškovne učinkovitosti delnega ukrepa učinkovite rabe energije je razmerje med finančnimi prihranki v predvideni dobi učinka ukrepa in stroški za izvedbo ukrepa;
41.
TSS so vgrajene inštalacije in tehnološke naprave v stavbi, potrebne za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje in klimatizacijo, vključno z navlaževanjem in razvlaževanjem zraka, pripravo TSV, vgrajeno razsvetljavo prostorov ali kombinacijo teh sistemov, avtomatizacijo in nadzor stavbe, sistemi za proizvodnjo energentov v, na, ob stavbi ali v njeni neposredni bližini, s katerimi se zagotavlja predpisan ali načrtovan razred kakovosti notranjega okolja in jih je treba vključiti v presojo energijske učinkovitosti stavbe;
42.
toplotni ovoj stavbe je ovoj stavbe ali dela stavbe, ki ločuje kondicioniran del stavbe od okolice ali od sosednjih prostorov stavbe ali druge stavbe, če je razlika v temperaturi zraka med njima večja od 4 K ali je določen glede na pravila razdelitve stavb na toplotne cone skladno s SIST EN ISO 52000-1;
43.
toplotna prehodnost gradnikov toplotnega ovoja stavbe je toplotni tok, ki prehaja na površini 1 m2 toplotnega ovoja stavbe pri razliki v temperaturi notranjega in zunanjega okolja 1 K;
44.
ugodje v notranjem okolju je občuteno stanje notranjega okolja, ki zagotavlja prijetno, zdravo bivanje in učinkovito delo ter se zagotavlja s stanjem spremenljivk notranjega okolja, opredeljenimi s predpisi, smernicami, standardi in projektno nalogo;
45.
utežena energija je dovedena energija energentov za delovanje TSS, pri čemer se dovedena energija uteži s faktorjem, ki ga opredeljuje ta pravilnik;
46.
zunanji podnebni pogoji so meteorološke spremenljivke zunanjega okolja iz nacionalne podatkovne baze meteoroloških spremenljivk, ki vplivajo na energijsko učinkovitost stavbe in so opredeljeni z dnevnimi povprečji v posameznem mesecu v letu ali z urnimi vrednostmi meteoroloških spremenljivk.
(2)
Drugi izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo enako, kot to določajo predpisi s področja graditve objektov, energetike in gradbenih proizvodov ter slovenski standardi, ki obravnavajo učinkovito rabo energije v stavbah in so navedeni na seznamu referenčnih dokumentov v tehnični smernici.
3. člen
(uporaba pravilnika glede na klasifikacijo stavbe)
(1)
Ta pravilnik se uporablja za naslednje stavbe:
-
enostanovanjske stavbe (CC-SI 111),
-
večstanovanjske stavbe (CC-SI 112),
-
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (CC-SI 113),
2.
nestanovanjske stavbe:
-
gostinske stavbe (CC-SI 121),
-
poslovne in upravne stavbe (CC-SI 122),
-
trgovske stavbe in stavbe storitvene dejavnosti (CC-SI 123),
-
industrijske stavbe (CC-SI 1251),
-
stavbe splošnega družbenega pomena (CC-SI 126):
-
stavbe za kulturo in razvedrilo (CC-SI 1261),
-
muzeji, arhivi in knjižnice (CC-SI 1262),
-
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (CC-SI 1263),
-
stavbe za zdravstveno oskrbo (CC-SI 1264),
-
stavbe za šport (CC-SI 1265),
3.
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (CC-SI 1274), od tega: prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, gasilski domovi, stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč.
(2)
Ta pravilnik se ne uporablja za:
1.
stavbe za promet in izvajanje elektronskih komunikacij (CC-SI 124),
2.
rezervoarje, silose in skladiščne stavbe (CC-SI 1252),
3.
druge nestanovanjske stavbe (CC-SI 127),
-
nestanovanjske kmetijske stavbe (CC-SI 1271),
-
obredne stavbe (CC-SI 1272),
-
kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene (CC-SI 1273),
4.
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (CC-SI 1274), od tega: javne sanitarije, zaklonišča, nadstrešnice,
6.
stavbe brez TSS ogrevanja, hlajenja ali TSV,
7.
stavbe z uporabno površino do 50 m2, ki se uporabljajo manj kot štiri mesece na leto in v katerih je projektiran razred kakovosti notranjega ugodja IEQ IV,
8.
podzemne stavbe, če njena na osnovi projektiranega urnika uporabe izračunana raba energije ne presega 25 % izračunane rabe energije ob upoštevanju referenčnega celoletnega načina uporabe,
9.
stavbe, pokrite z napihljivimi konstrukcijami,
10.
stavbe, v katerih se prostori ne ogrevajo na temperaturo, višjo od 12 °C, in se ne hladijo ali katerih notranji viri toplote zaradi tehnoloških procesov nadomeščajo v času ogrevanja več kot polovico toplotnih izgub in se ne hladijo ali je njihov toplotni ovoj odprt več kot polovico leta.
(3)
V stavbah, zaščitenih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, se določbe tega pravilnika ne uporabijo v tistih prostorih in elementih stavb, ki jih v mnenju opredeli služba, pristojna za varstvo kulturne dediščine.
(4)
Oznake CC-SI so klasifikacijske oznake v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.