Navigacija

Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 90-3525/2012, stran 9267 DATUM OBJAVE: 30.11.2012

VELJAVNOST: od 30.12.2012 / UPORABA: od 30.12.2012

RS 90-3525/2012

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 13.8.2016 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.6.2019: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 90/12, 90/14 - ZDU-1l, 52/16

Časovnica

Na današnji dan, 19.6.2019 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 13.8.2016
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

3525. Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV)

 
 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 

U K A Z
o razglasitvi Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV)

 
Razglašam Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2012.
 
Št. 003-02-9/2012-7
 
Ljubljana, dne 29. novembra 2012
 
dr. Danilo Türk l.r. Predsednik Republike Slovenije
 

Z A K O N
O JAVNEM NAROČANJU NA PODROČJU OBRAMBE IN VARNOSTI (ZJNPOV)

 

Prvo poglavje

 

SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(vsebina zakona)

 
(1)
Ta zakon določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj na obrambnem in varnostnem področju.
 
(2)
S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenaša del Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 2015/2340/EU z dne 15. decembra 2015 o spremembi Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede pragov za uporabo v postopkih za oddajo naročil (UL L št. 330 z dne 16. 12. 2015, str. 14), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/81/ES).
 

2. člen

(predmet javnih naročil na obrambnem in varnostnem področju, ki se oddajajo po tem zakonu)

 
(1)
Predmet javnega naročanja na obrambnem in varnostnem področju po tem zakonu je:
 
1.
vojaška oprema, njeni sestavni deli ali sklopi;
 
2.
občutljiva oprema, njeni sestavni deli ali sklopi;
 
3.
storitve za specifično vojaške namene;
 
4.
gradnje za specifično vojaške namene;
 
5.
občutljive storitve;
 
6.
občutljive gradnje;
 
7.
naročila, ki se izvajajo na podlagi 346. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 83 z dne 30. 3. 2010, str. 47, v nadaljnjem besedilu: PDEU);
 
8.
naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti;
 
9.
blago, storitve ali gradnje, ki so v kateri koli fazi celotne življenjske dobe vojaške opreme neposredno povezane s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi;
 
10.
gradnje, blago in storitve, ki so v kateri koli fazi celotne življenjske dobe občutljive opreme neposredno povezane s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi.
 
(2)
Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) z uredbo natančneje določi seznam blaga, storitev in gradenj iz prejšnjega odstavka.
 

3. člen

(pomen v zakonu uporabljenih izrazov)

 
(1)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
 
1.
»Enotni besednjak javnih naročil (CPV)«, sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) (UL L, št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 3), s spremembami, je enakovredna referenčna nomenklatura, ki se uporablja za javna naročila na obrambnem in varnostnem področju. Enotni besednjak javnih naročil je enakovreden z drugimi veljavnimi nomenklaturami.
 
2.
»Naročilo blaga« je javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga na posojilo, z možnostjo odkupa ali brez te možnosti. Naročilo, katerega predmet je dobava blaga ter vključuje storitev namestitve ali inštalacije, ki je vezana na to blago oziroma omogoča uporabo blaga v skladu z njegovim namenom, se obravnava kot naročilo blaga.
 
3.
»Naročilo gradenj« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada na podlagi četrtega odstavka 8. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: Seznam dejavnosti na področju gradenj), ali graditev stavb ali gradbenih inženirskih objektov ali projektiranje in graditev stavb ali gradbenih inženirskih objektov, ki je povezano z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj. Gradnja je rezultat dejavnosti iz te točke, ki predstavlja gospodarsko in tehnično funkcionalno celoto.
 
4.
»Naročilo storitev« je javno naročilo, katerega predmet je izvajanje ali izvedba ene ali več storitev s Seznama storitev, ki je priloga uredbe, ki jo izda vlada na podlagi prvega odstavka 15. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: Seznam storitev). Naročilo, katerega predmet so blago in storitve iz Seznama storitev se obravnava kot naročilo storitev, če je vrednost storitev večja od vrednosti blaga, ki je zajeto v naročilu. Naročilo, katerega predmet so storitve s Seznama storitev, ki vključujejo dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj, ki so samo dodatek glavnemu predmetu naročila, se obravnava kot naročilo storitev.
 
5.
»Sklop« je del naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno.
 
6.
»Celotna življenjska doba« zajema vse faze predmeta naročanja, kot so na primer raziskave in razvoj, industrijski razvoj, proizvodnja, popravilo in vzdrževanje, posodobitev, transport, vzpostavitev, izobraževanje in usposabljanje za uporabo, preizkušanje, odstranitev in uničenje oziroma razgradnja.
 
7.
»Civilna naročila« so naročila, katerih predmet ni vojaške narave, namenjena pa so zagotavljanju logističnih potreb, niso vključena v prvem odstavku 2. člena tega zakona in se oddajo v skladu z določili četrtega odstavka 15. člena tega zakona.
 
8.
»Občutljiva oprema«, »občutljive gradnje« in »občutljive storitve« so oprema, gradnje in storitve za varnostne namene, ki vključujejo tajne podatke ali zahtevajo njihovo varovanje. Za blago, storitve ali gradnje, ki so v kateri koli fazi življenjske dobe občutljive opreme neposredno povezani s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi, se štejejo blago, storitve ali gradnje, ki so z občutljivo opremo tako tesno povezani, da uporaba občutljive opreme brez njih ni smiselna ali mogoča.
 
9.
»Vojaška oprema« je oprema, njeni sestavni deli ali sklopi, ki so specifično načrtovani ali prilagojeni za vojaške namene in namenjeni uporabi kot orožje, strelivo ali vojaško sredstvo. Za blago, storitve ali gradnje, ki so v kateri koli fazi življenjske dobe vojaške opreme neposredno povezani s to opremo, njenimi sestavnimi deli ali sklopi, se štejejo blago, storitve ali gradnje, ki so z vojaško opremo tako tesno povezani, da uporaba vojaške opreme brez njih ni smiselna ali mogoča.
 
10.
»Raziskave in razvoj« pomenijo vse dejavnosti, ki vključujejo osnovne raziskave, uporabne raziskave in eksperimentalni razvoj. Eksperimentalni razvoj lahko vključuje izdelavo tehnoloških modelov, ki prikazujejo delovanje nove zamisli ali tehnologije v primernem ali reprezentativnem okolju.
 
11.
»Tajni podatek« je podatek, ki je skladno s predpisom, ki ureja varovanje tajnih podatkov, določen in označen s stopnjo tajnosti ter podatek z delovnega področja Banke Slovenije, ki se v skladu z predpisi, ki urejajo naloge centralne banke, varuje kot zaupen podatek.
 
12.
»Kriza« pomeni razmere, ki jih v Republiki Sloveniji, državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: država članica) ali v tretji državi povzroči škodljiv dogodek, ki je nedvomno večji od škodljivih dogodkov vsakdanjega življenja in znatno ogrozi ali omeji življenje in zdravje oseb, znatno vpliva na vrednost nepremičnin ali zahteva ukrepe za oskrbo prebivalstva z nujnimi potrebščinami. Kriza pomeni tudi razmere, v katerih je takšen škodljivi dogodek obravnavan kot neposredna nevarnost. Oboroženi spopadi in vojne se štejejo za krizo po tem zakonu.
 
13.
»Obrambni ali varnostni program« je program, ki zagotavlja uresničevanje obrambnih in varnostnih ciljev Republike Slovenije ter ga sprejme vlada. Vlada lahko določi, da je naročilo, ki je potrebno za izvedbo obrambnega ali varnostnega programa, bistveno za varnostne interese Republike Slovenije.
 
14.
»Gospodarski subjekt« je skupni izraz za dobavitelja blaga, izvajalca storitev in izvajalca gradenj, ki je lahko vsaka pravna ali fizična oseba, ali oseba javnega prava, ali skupina teh oseb, ki na trgu ponujajo izvedbo gradenj oziroma gradnjo, blago ali storitve.
 
15.
»Kandidat« je gospodarski subjekt, ki je predložil prijavo za sodelovanje v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti ali postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčnem dialogu ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
 
16.
»Ponudnik« je gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo v postopku s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti, postopku s pogajanji po predhodni objavi, postopku s pogajanji brez predhodne objave, konkurenčnem dialogu ali postopku zbiranja ponudb po predhodni objavi.
 
17.
»Podizvajalec« je gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom naročanja. Gospodarski subjekti, ki oddajo skupno ponudbo, in subjekti, ki se po tem zakonu štejejo za s ponudnikom povezane osebe, se ne štejejo za podizvajalce.
 
18.
»Povezana oseba« je oseba, nad katero ima ponudnik neposreden ali posreden prevladujoč vpliv, ali oseba, ki ima, zlasti zaradi lastništva, finančne udeležbe v kapitalu ali pravil upravljanja, neposreden ali posreden prevladujoč vpliv na ponudnika. Za osebo, ki:
 
-
ima večino vpisanega kapitala te osebe;
 
-
ima glede na lastniški delež večino glasovalnih pravic;
 
-
lahko imenuje več od polovice članov organa upravljanja ali nadzora, izvršnega direktorja, prokurista ali člane poslovodstva ali člane upravnih organov te osebe; velja domneva, da ima prevladujoč vpliv na drugo osebo, prevladujoč vpliv pa je mogoče ugotoviti tudi v drugih primerih.
 
19.
»Odgovorna oseba naročnika oziroma ponudnika« je oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, odgovorna za prekršek, storjen z njenim dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva.
 
20.
»Skupni nabavni organ« je naročnik ali evropski javni organ, ki na podlagi pooblastila drugih naročnikov:
 
-
naroča blago oziroma storitve, namenjene naročnikom, ali
 
-
izvede postopek oddaje naročila za gradnje, blago ali storitve, namenjene naročnikom.
 
21.
»Konkurenčni dialog« je postopek, ki ga naročnik uporabi za oddajo posebno zahtevnih naročil, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt zahteva sodelovanje in v katerem naročnik opravi dialog s kandidati, ki sodelujejo v postopku, s ciljem oblikovati eno ali več variant, ki lahko izpolnijo njegove zahteve in na podlagi katerih naročnik izbrane kandidate povabi, da predložijo ponudbo. Za namen uporabe postopka iz te točke se za naročilo šteje, da je posebno zahtevno, če ni mogoče objektivno:
 
-
opredeliti tehničnih specifikacij v skladu z 2., 3. in 4. točko tretjega odstavka 28. člena tega zakona, s katerimi bi lahko zadovoljili naročnikove potrebe ali dosegli cilje, oziroma
 
-
določiti pravnih oziroma finančnih elementov projekta oziroma predmeta naročila.
 
22.
»Postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti« je postopek, katerega namen je oddaja naročila, v katerem lahko kateri koli gospodarski subjekt predloži prijavo k sodelovanju, ponudbo pa lahko oddajo samo kandidati, ki jih povabi naročnik.
 
23.
»Postopek s pogajanji brez predhodne objave« je postopek, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte k oddaji ponudbe in se z njimi pogaja o svojih zahtevah glede naročila.
 
24.
»Postopek s pogajanji po predhodni objavi« je postopek, v katerem naročnik objavi obvestilo o naročilu, na podlagi katerega lahko gospodarski subjekti, ki želijo pridobiti naročilo, predložijo svojo prijavo, naročnik pa se z njimi pogaja o svojih zahtevah glede naročila.
 
25.
»Postopek zbiranja ponudb po predhodni objavi« je postopek naročanja, v katerem lahko vsak gospodarski subjekt na podlagi obvestila o naročilu, ki ga je naročnik objavil na portalu javnih naročil, predloži ponudbo.
 
26.
»Okvirni sporazum« je sporazum med enim ali več naročniki in enim ali več ponudniki, katerega namen je določiti pogoje za naročila, ki se bodo oddajala v določenem obdobju, zlasti glede cene in, če je to mogoče, upoštevaje predvideno količino.
 
27.
»Elektronska dražba« je ponavljajoča se aktivnost, kot del postopka naročanja, ki poteka na elektronski način, v katerem ponudniki predstavijo nove cene, popuste oziroma izboljšanje ponudbe v okviru določenih elementov.
 
28.
»Elektronska sredstva« pomenijo uporabo elektronske opreme za obdelavo podatkov (vključno z digitalno kompresijo) in shranjevanje podatkov, ki se pošiljajo in prejemajo po žici, radiu, mikrovalovnih, optičnih ali drugih elektromagnetnih sredstvih.
 
29.
»Pisen« ali »pisno« pomeni kateri koli izraz, sestavljen iz besed ali številk, ki se lahko prebere, natisne in nato pošlje. Pomeni pa tudi informacije, ki se pošiljajo in hranijo elektronsko.
 
30.
»Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila v zvezi z naročili in razpisno dokumentacijo v skladu s tem zakonom.
 
31.
»Formalno nepopolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna in ni popolna ali vsebuje napake v delih, ki ne vplivajo na njeno razvrstitev glede na merila in se ne vežejo na tehnične specifikacije predmeta naročanja v smislu zamenjave prvotno ponujenega predmeta naročanja z novim predmetom naročanja, zaradi česar jo lahko ponudnik pod pogoji iz tega zakona dopolni ali spremeni. Če je formalna pomanjkljivost ponudbe nebistvena, ponudbe v tem delu ni treba dopolniti oziroma spremeniti.
 
32.
»Neobičajno nizka ponudba« je ponudba, ki s svojo ceno ali načinom izvedbe bistveno odstopa od primerljivih tržnih cen oziroma uveljavljene prakse, ponudnik pa je s kalkulacijami, novo tehnološko rešitvijo in obrazložitvijo ne more pojasniti.
 
33.
»Nepravilna ponudba« je ponudba, ki je v nasprotju s predpisi ali katere ponudbena cena je očitno sestavljena na način, ki ni skladen s pravili poštene konkurence ali ne izpolnjuje pogojev iz 32. do 38. člena tega zakona.
 
34.
»Neprimerna ponudba« je ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev, vezanih na vsebino predmeta naročila, in zato ne izpolnjuje v celoti zahtev naročnika, določenih v razpisni dokumentaciji.
 
35.
»Nesprejemljiva ponudba« je ponudba, katere ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva, ali ponudba, katere cena je višja od cen, ki veljajo za predmet naročila na trgu.
 
36.
»Pravočasna ponudba« je ponudba, ki jo naročnik prejme do poteka roka, določenega za prejem ponudb.
 
37.
»Popolna ponudba« je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
 
38.
»Pogodba o izvedbi naročila« je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki in enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba storitev, gradenj ali dobav blaga.
 
39.
»Obdobje mirovanja« je obdobje po odločitvi o oddaji naročila, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe z izbranim ponudnikom oziroma ponudniki, razen če zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja, ali ta zakon ne določa drugače. Obdobje mirovanja poteče z dnem, ko ponudniku, ki je zadnji prejel naročnikovo odločitev o oddaji naročila, poteče rok za uveljavitev pravnega varstva v predrevizijskem postopku, ki ga ureja zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.
 
40.
»Datum oddaje naročila« je na dan, ko postane odločitev o oddaji naročila pravnomočna.
 
(2)
Za namene tretjega poglavja tega zakona imajo v tem zakonu uporabljeni izrazi naslednji pomen:
 
1.
»tehnične specifikacije« v primeru naročil:
 
a)
gradenj pomenijo skupek tehničnih predpisov, ki jih vsebuje zlasti razpisna dokumentacija in s katerimi so opredeljene zahtevane značilnosti za gradnje, materiale in blago, omogočajo pa takšen opis gradenj, materialov in blaga, da je namen uporabe, za katero jih potrebuje naročnik, dosežen. Ti tehnični predpisi vključujejo stopnje okoljske primernosti, zahteve v zvezi z oblikovanjem in konstrukcijo, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, varnosti ali dimenzij, vključno s postopki v zvezi z zagotavljanjem kakovosti, izrazoslovjem, oznakami, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in napisi ter proizvodnimi postopki in metodami. Vključujejo tudi pravila glede načrtov in stroškov, preizkus, inšpekcijske preglede in pogoje za sprejemljivost gradenj in konstrukcijskih tehnik ali metod ter vse druge tehnične pogoje, ki jih lahko predpiše naročnik v skladu s splošnimi ali posebnimi predpisi glede na dokončane gradnje in na materiale ali dele, ki jih vključujejo;
 
b)
blaga ali storitev pomenijo specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so stopnja kakovosti, stopnja okoljske primernosti, zahteve v zvezi z oblikovanjem in konstrukcijo, vključno z dostopnostjo za invalidne osebe, ter ocenjevanje skladnosti, kakovosti, uporabnosti blaga, varnosti ali dimenzij, vključno z zahtevami v zvezi z blagom glede imena, pod katerim se bo prodajal, izrazoslovjem, oznakami, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem in napisi, navodili za uporabo, proizvodnimi postopki in metodami ter postopki ocenjevanja skladnosti;
 
2.
»standard« je tehnična specifikacija, ki jo odobri pristojni organ za standardizacijo za ponavljajočo se in stalno uporabo. Usklajenost s tem standardom praviloma ni obvezna. Standard sodi v eno izmed naslednjih kategorij:
 
-
mednarodni standard: standard, ki ga je sprejela mednarodna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti,
 
-
evropski standard: standard, ki ga je sprejel evropski organ za standardizacijo in dal na voljo javnosti,
 
-
nacionalni standard: standard, ki ga je sprejela nacionalna organizacija za standardizacijo in dala na voljo javnosti;
 
3.
»vojaški standard« je tehnična specifikacija, ki je ni obvezno upoštevati in jo odobri organ za standardizacijo, ki pripravlja tehnične specifikacije za ponavljajočo se ali stalno uporabo na obrambnem področju;
 
4.
»evropski tehnični atest« je ugodna tehnična ocena ustreznosti proizvoda za specifično uporabo proizvoda na podlagi izpolnjevanja osnovnih zahtev za gradnjo stavb z opredelitvijo ustreznih lastnosti proizvoda in pogojev za uporabo. Evropski tehnični atest izda organ za tehnična soglasja, ki ga za ta namen določi država članica;
 
5.
»enotna tehnična specifikacija« je tehnična specifikacija, določena v skladu s postopkom, ki ga priznavajo države članice, in je objavljena v Uradnem listu Evropske unije;
 
6.
»tehnična referenca« pomeni kateri koli dokument, ki so ga v skladu s postopkom, sprejetim zaradi novih potreb trga, pripravili evropski organi za standardizacijo, razen uradnih standardov.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window