Navigacija

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 4 (MSRP 4) - Zavarovalne pogodbe

OBJAVLJENO V: Uradni list EU L 320-0/2008, stran 0 DATUM OBJAVE: 18.12.2015

VELJAVNOST: od 1.1.2016 / UPORABA: od 1.1.2016

EU L 320-0/2008

Verzija 5 / 6

Čistopis se uporablja od 1.1.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.10.2019: AKTUALEN.

Uradni list EU, št. EU L 320/08, EU 295/16 - MSRP 15, EU L 323/16 - MSRP 9, EU L 291/17 - Zavarovalne pogodbe, EU L 291/17 - MSRP 16

Časovnica

Na današnji dan, 14.10.2019 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.1.2019
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
 

Besedilo standarda je bilo izdelano na podlagi dokumenta, objavljenega na spletni strani EUR-Lex, ki vsebuje opozorilo, da je besedilo le delovni pripomoček in institucije ne prevzemajo odgovornosti za njegovo vsebino. Tax-Fin-Lex je besedilo opremil s povezavami na zglede knjiženj in ostale vsebine portala TFL, samo besedilo standardov pa je prosto dostopno.

 
Ta verzija čistopisa vsebuje tudi spremembe besedila MSRP 4, ki so nastale na podlagi MSRP 15 in MSRP 9. Podjetje mora uporabljati spremembe nastale na podlagi MSRP 15 in MSRP 9 za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali kasneje. Uporaba pred tem datumom je dovoljena. Če podjetje spremembe nastale na podlagi MSRP 15 in MSRP 9 uporabi prej, mora to razkriti.

Ta verzija čistopisa vsebuje tudi spremembe besedila MSRP 4, ki so nastale na podlagi MSRP 16. Podjetje mora uporabljati spremembe nastale na podlagi MSRP 16 za letna poročevalska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2019 ali pozneje. Zgodnejši začetek uporabe je dovoljen za podjetja, ki na datum začetka uporabe MSRP 16 ali pred tem datumom uporabljajo MSRP 15 Prihodki iz pogodb s kupci. Če podjetje MSRP 16 uporabi prej, mora to razkriti.
 

MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 4

 

Zavarovalne pogodbe

 

CILJ

 
1
 
Namen tega MSRP je določiti računovodsko poročanje o zavarovalnih pogodbah za vsako podjetje, ki takšne pogodbe izdaja (v tem MSRP opisan kot zavarovatelj), vse dokler upravni odbor ne bo zaključil druge faze projekta o zavarovalnih pogodbah. Ta MSRP zahteva predvsem:
 
(a)
omejene izboljšave zavarovateljev pri obračunavanju zavarovalnih pogodb;
 
(b)
razkrivanje, ki ugotavlja in pojasnjuje zneske v zavarovateljevih računovodskih izkazih iz naslova zavarovalnih pogodb ter pomaga uporabnikom teh računovodskih izkazov razumeti te zneske, časovne okvire in negotovosti glede prihodnjih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb.
 

PODROČJE UPORABE

 
2
 
Podjetje mora to MSRP se uporabljati za:
 
(a)
zavarovalne pogodbe (vključno s pozavarovalnimi pogodbami), ki jih izda in pozavarovalne pogodbe, ki jih ima sklenjene;
 
(b)
finančne instrumente, ki jih izdaja z možnostjo diskrecijske udeležbe (glej 35. člen). MSRP 7 Finančni instrumenti: razkritja zahteva razkrivanje finančnih instrumentov, vključno s finančnimi instrumenti, ki vključujejo takšne značilnosti.
 
3
 
Ta MSRP ne obravnava drugih vidikov obračunavanja zavarovateljev, kot so obračunavanje finančnih sredstev v posesti zavarovateljev in finančnih obveznosti, ki jih izdajo zavarovatelji (glej MRS 32 Finančni instrumenti: predstavljanje, MSRP 7 in MSRP 9 Finančni instrumenti), z izjemo naslednjega:
 
(a)
20.A člen zavarovateljem, ki izpolnjujejo določena merila, dovoljuje uporabo začasne oprostitve uporabe MSRP 9;
 
(b)
35.B člen zavarovateljem dovoljuje uporabo izravnalnega pristopa (ang. „overlay approach“) za določena finančna sredstva; in
 
(c)
45. člen zavarovateljem dovoljuje, da v določenih okoliščinah prerazvrstijo nekatera ali vsa finančna sredstva, tako da se sredstva merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida.
 
4
 
Podjetje tega MSRP ne uporablja za:
 
(a)
jamstva za proizvode, ki jih neposredno izda proizvajalec, distributer ali prodajalec (glej MRS 18 Prihodki in MRS 37 Rezervacije, pogojne obveznosti in pogojna sredstva);
 
(b)
sredstva in obveznosti delodajalcev v skladu s programi zaslužkov zaposlencev (glej MRS 19 Zaslužki zaposlencev in MSRP 2 Plačila z delnicami) ter pokojninske obveznosti v skladu z opredeljenimi pokojninskimi načrti (glej MRS 26 – Obračunavanje in poročanje pokojninskih programov);
 
(c)
pogodbene pravice ali pogodbene obveznosti, ki so odvisne od prihodnje uporabe ali pravice do uporabe nefinančne postavke (na primer nekatera nadomestila za licence, avtorske pravice, spremenljiva plačila najemnin in podobne postavke) ter najemnikovo jamstvo za preostalo vrednost, vgrajeno v finančni najem (glej MRS 16 Najemi, MRS 15 Prihodki iz pogodb s kupci in MRS 38 Neopredmetena sredstva);
 
(d)
pogodbe o finančnem poroštvu, razen če je izdajatelj predhodno izrecno navedel, da take pogodbe obravnava kot zavarovalne pogodbe, in je uporabil obračunavanje, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe; v tem primeru se lahko izdajatelj odloči, da bo za take pogodbe o finančnem poroštvu uporabljal MRS 32, MSRP 7 in MSRP 9 ali ta MSRP. Izdajatelj lahko sprejme to odločitev za vsako pogodbo posebej, odločitev za posamezno pogodbo pa je nepreklicna;
 
(e)
obravnavanje možnih pojavov terjatev ali obveznosti pri poslovnih združitvah (glej MSRP 3 Poslovne združitve);
 
(f)
neposredne zavarovalne pogodbe, ki jih ima podjetje sklenjene (npr. neposredne zavarovalne pogodbe, pri katerih je podjetje imetnik police). Ne glede na to pa mora cedent uporabljati ta MSRP za pozavarovalne pogodbe, ki jih ima sklenjene.
 
5
 
Za enostavnejše sklicevanje ta MSRP opisuje vsako podjetje, ki izda zavarovalno pogodbo, kot zavarovatelja, ne glede na to, ali se izdajatelj pogodbe obravnava kot zavarovatelj zaradi pravnih ali nadzornih namenov. Vsa sklicevanja na zavarovatelja v 3.(a)–3.(b), 20.A–20.Q, 35.B–35.N, 39.B–39.M in 46.–49. členu pomenijo tudi sklicevanja na izdajatelja finančnega instrumenta, ki vsebuje možnost diskrecijske udeležbe.
 
6
 
Pozavarovalna pogodba je vrsta zavarovalne pogodbe. Posledično vsako sklicevanje v tem MSRP na zavarovalne pogodbe velja tudi za pozavarovalne pogodbe.
 

Vgrajeni izpeljani finančni instrumenti

 
7
 
MSRP 9 od podjetja zahteva, da ločuje nekatere vgrajene izpeljane finančne instrumente od njihove gostiteljske pogodbe, jih meri po pošteni vrednosti in vključi spremembe njihove poštene vrednosti v poslovni izid. MSRP 9 se uporablja za izpeljane finančne instrumente, ki so vgrajeni v zavarovalno pogodbo, razen v primerih, ko je tak vgrajeni izpeljani finančni instrument sam po sebi zavarovalna pogodba.
 
8
 
Kot izjema od zahtev iz MSRP 9 zavarovatelju ni treba ločiti in meriti po pošteni vrednosti opcije imetnika police, da predčasno prekine zavarovalno pogodbo v zameno za fiksen znesek (ali znesek, ki temelji na fiksnem znesku in obrestni meri), tudi kadar se izvršilna cena razlikuje od knjigovodske vrednosti gostiteljeve zavarovalne obveznosti. Zahteve iz MSRP 9 pa se uporabljajo za prodajno opcijo ali odkupno opcijo z denarnim izplačilom, vgrajeno v zavarovalno pogodbo, če se odkupna vrednost spreminja glede na spremembe finančne spremenljivke (npr. cene ali indeksa lastniških vrednostnih papirjev ali blaga) oz. nefinančno spremenljivko, ki ni specifična za pogodbeno stranko. Poleg tega se navedene zahteve uporabljajo tudi v primeru, ko sprememba takšne spremenljivke sproži zmožnost imetnika, da izvrši prodajno opcijo ali odkupno opcijo z denarnim izplačilom (na primer prodajna opcija, ki se lahko izvrši, ko borzni indeks doseže določeno raven).
 
9
 
8. člen velja tudi za opcijo predaje finančnega instrumenta, ki vključuje možnost diskrecijske udeležbe.
 

Razstavljanje sestavin vloge

 
10
 
Nekatere zavarovalne pogodbe vključujejo tako zavarovalno sestavino kot sestavino vloge. V posameznih primerih zavarovatelj lahko ali mora razstaviti te sestavine:
 
(a)
razstavljanje se zahteva, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
 
(i)
zavarovatelj lahko izmeri sestavine vlog (vključno z morebitnimi vgrajenimi nakupnimi opcijami) ločeno, torej brez upoštevanja zavarovalne sestavine,
 
(ii)
zavarovateljeve računovodske usmeritve sicer od njega ne zahtevajo pripoznavanja vseh obveznosti in pravic iz naslova sestavin vloge;
 
(b)
razstavljanje je dovoljeno, ne pa obvezno, če lahko zavarovatelj meri sestavine vlog ločeno, kot je opredeljeno v (a)(i), vendar pa njegove računovodske usmeritve od njega zahtevajo, da pripozna vse obveznosti in pravice iz naslova sestavin vloge, ne glede na osnovo za merjenje teh pravic in obveznosti;
 
(c)
razstavljanje je prepovedano, če zavarovatelj ne more meriti sestavine vlog ločeno, kot je opredeljeno v (a)(i).
 
11
 
Sledi primer, ko zavarovateljeve računovodske usmeritve od njega ne zahtevajo pripoznavanja vseh obveznosti iz naslova sestavin vloge. Cedent prejme nadomestilo za škodo od pozavarovatelja, vendar ga pogodba zavezuje, da to nadomestilo povrne v prihodnjih letih. Ta obveznost izhaja iz sestavine vloge. Če bi cedentove računovodske usmeritve sicer omogočale pripoznavanje nadomestila kot prihodka brez pripoznavanja povezane obveznosti, se zahteva razstavljanje.
 
12
 
Pri razstavljanju pogodbe na sestavine mora zavarovatelj:
 
(a)
uporabiti ta MSRP za sestavino zavarovalne pogodbe;
 
(b)
uporabiti MSRP 9 za sestavino vloge.
 

PRIPOZNAVANJE IN MERJENJE

 

Začasna oprostitev od nekaterih drugih MSRP

 
13
 
10.–12. člen iz MRS 8 Računovodske usmeritve, spremembe računovodskih ocen in napake določa sodila, ki jih morajo podjetja upoštevati pri sestavljanju računovodskih usmeritev, če ne obstaja MSRP, ki bi veljal posebej za določeno postavko. Vseeno pa ta MSRP oprošča zavarovatelja od uporabe teh sodil v njegovih računovodskih usmeritvah v naslednjih primerih:
 
(a)
zavarovalne pogodbe, ki jih izda (vključno s povezanimi stroški pridobivanja in neopredmetenimi sredstvi, kot so opisana v 31. in 32. členu), ter
 
(b)
pozavarovalne pogodbe, ki jih ima sklenjene.
 
14
 
Vendar pa ta MSRP ne oprošča zavarovatelja od upoštevanja nekaterih posledic sodil, navedenih v 10.–12. členu MRS 8. Zavarovatelj predvsem:
 
(a)
ne pripozna kot obveznost nobenih rezervacij za morebitne prihodnje terjatve, če takšne terjatve izhajajo iz zavarovalnih pogodb, ki ne obstajajo na dan poročanja (to so na primer rezervacije za naravne nesreče ter izravnalne rezervacije);
 
(b)
opravi preizkus ustreznosti obveznosti, kot je opisan v 15.–19. členu;
 
(c)
odstrani finančno obveznost (ali del finančne obveznosti) iz ►M5 svojega izkaza finančnega položaja ◄ , kadar, in zgolj kadar, je izbrisana, to je, če je obveza, določena v pogodbi, izpolnjena, razveljavljena ali zastarana;
 
(d)
ne sme pobotati:
 
(i)
pozavarovalnih sredstev s povezanimi zavarovalnimi obveznostmi, ali
 
(ii)
prihodkov oz. odhodkov iz naslova pozavarovalnih pogodb z odhodki oz. prihodki iz naslova povezanih zavarovalnih pogodb;
 
(e)
ugotavlja, če so njegova pozavarovalna sredstva oslabljena (glej 20. člen).
 

Preizkus ustreznosti obveznosti

 
15
 
Zavarovatelj mora ob vsakem poročanju oceniti, če so njegove pripoznane zavarovalne obveznosti ustrezne, pri čemer uporablja trenutne ocene prihodnjih denarnih tokov iz naslova zavarovalnih pogodb. Če taka ocena pokaže, da knjigovodska vrednost njegovih zavarovalnih obveznosti (zmanjšanih za povezane odložene stroške pridobitev in neopredmetena sredstva, opisana v 31. in 32. členu) ni ustrezna z vidika ocenjenih prihodnjih denarnih tokov, je treba celoten primanjkljaj pripoznati v poslovnem izidu.
 
16
 
Če zavarovatelj uporabi preizkus ustreznosti obveznosti, ki ustreza predvidenim minimalnim zahtevam, ta MSRP ne nalaga drugih zahtev. Minimalne zahteve so naslednje:
 
(a)
Preizkus upošteva trenutne ocene vseh pogodbenih denarnih tokov ter povezanih denarnih tokov, kot so na primer stroški obravnave zahtevkov ter denarnih tokov iz naslova vgrajenih opcij in garancij.
 
(b)
Če preizkus pokaže, da obveznost ni ustrezna, se celoten primanjkljaj pripozna v poslovnem izidu.
 
17
 
Če zavarovateljeve računovodske usmeritve ne zahtevajo preizkusa ustreznosti obveznosti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve v skladu s 16. členom, mora zavarovatelj:
 
(a)
določiti knjigovodsko vrednost obravnavanih obveznosti za zavarovanje (Opomba 49), zmanjšanih za knjigovodsko vrednost:
 
(i)
vseh povezanih odloženih stroškov pridobivanja, ter
 
(ii)
vseh povezanih neopredmetenih sredstev, kot so na primer tista, prevzeta v poslovni združitvi ali pri prenosu portfelja (glej 31. in 32. člen). Ne glede na to pa se ne upoštevajo sredstva pozavarovanja, saj jih zavarovatelj obračuna ločeno (glej 20. člen).
 
(b)
določiti, ali je znesek, opisan pod (a), manjši od knjigovodske vrednosti, ki bi jo dosegel, če bi bile obravnavane zavarovalne obveznosti opredeljene v okviru MRS 37. Če je manjši, mora zavarovatelj pripoznati celotno razliko v poslovnem izidu ter zmanjšati knjigovodsko vrednost povezanih odloženih stroškov pridobivanja ali neopredmetenih sredstev oziroma povečati knjigovodsko vrednost obravnavanih zavarovalnih obveznosti.
 
18
 
Če zavarovateljev preizkus ustreznosti obveznosti izpolnjuje minimalne zahteve v skladu s 16. členom, se preizkus izvaja na stopnji agregacije, določene v omenjenem preizkusu. Če preizkus ustreznosti obveznosti ne izpolnjuje minimalnih zahtev, se primerjava, navedena v 17. členu, izvede na stopnji portfelja pogodb, za katere veljajo približno enaka tveganja in se vodijo v okviru enega samega portfelja.
 
19
 
Znesek, opisan v 17.(b) členu, t.j. rezultat uporabe MRS 37, odraža bodoče investicijske marže, (glej 27.–29. člen) če, in zgolj če, znesek opisan v 17.(a) člen prav tako odraža iste marže.
 

Oslabitev pozavarovalnih sredstev

 
20
 
Če je oslabljeno cedentovo pozavarovalno sredstvo, mora cedent ustrezno zmanjšati knjigovodsko vrednost in izgubo iz naslova oslabitev pripoznati v poslovnem izidu. Pozavarovalno sredstvo je oslabljeno, če, in zgolj če:
 
(a)
obstajajo objektivni dokazi, kot rezultat dogodka, ki je nastal po začetnem pripoznanju pozavarovalnega sredstva, da cedent morda ne bo dobil povrnjenih vseh zneskov, ki mu jih dolgujejo v skladu s pogodbo, ter
 
(b)
da ima dogodek zanesljivo izmerljiv vpliv na zneske, ki jih bo cedent dobil povrnjene s strani pozavarovatelja.
 

Začasna oprostitev uporabe MSRP 9

 
20A
 
 
MSRP 9 obravnava obračunavanje finančnih instrumentov in velja za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje. Vendar ta MSRP za zavarovatelje, ki izpolnjujejo merila iz 20.B člena, omogoča začasno oprostitev, ki dopušča, vendar ne zahteva, da zavarovatelj uporablja MRS 39 Finančni instrumenti: Pripoznavanje in merjenje namesto MSRP 9 za letna obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2021. Zavarovatelj, ki uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, mora:
 
(a)
uporabljati zahteve iz MSRP 9, ki so potrebne za zagotovitev razkritij iz 39.B–39.J člena tega MSRP; in
 
(b)
uporabljati vse druge relevantne MSRP za svoje finančne instrumente, razen kot je opisano v 20.A–20.Q, 39.B–39.J in 46.–47. členu tega MSRP.
 
20B
 
 
Zavarovatelj lahko uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9 samo, če:
 
(a)
prej ni uporabljal nobene različice MSRP 9 (1) razen zahtev glede predstavitve dobičkov in izgub iz finančnih obveznosti, določenih kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, iz 5.7.1.(c), 5.7.7.–5.7.9., 7.2.14. in B5.7.5.–B5.7.20. člena MSRP 9; in
 
(b)
so njegove dejavnosti pretežno povezane z zavarovanjem, kot je opisano v 20.D členu, na datum letnega poročanja neposredno pred 1. aprilom 2016 ali na naslednji datum letnega poročanja, kot je določen v 20.G členu.
 
(1): Odbor je izdal več zaporednih različic MSRP 9 v letih 2009, 2010, 2013 in 2014.
 
20C
 
 
Zavarovatelj, ki uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, se lahko odloči, da bo uporabljal samo zahteve po predstavitvi dobičkov in izgub iz finančnih obveznosti, določenih kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, iz 5.7.1.(c), 5.7.7.–5.7.9., 7.2.14. in B5.7.5.–B5.7.20. člena MSRP 9. Če se zavarovatelj odloči uporabljati te zahteve, uporablja ustrezne prehodne določbe iz MSRP 9, razkrije dejstvo, da je uporabil te zahteve, in tekoče zagotavlja razkritja iz 10.–11. člena MSRP 7 (kakor je bil spremenjen z MSRP 9, izdanim oktobra 2010).
 
20D
 
 
Zavarovateljeve dejavnosti so pretežno povezane z zavarovanjem samo, če:
 
(a)
je knjigovodska vrednost njegovih obveznosti, ki izhajajo iz pogodb iz področja uporabe tega MSRP, vključno z vsemi sestavinami vloge ali vgrajenimi izpeljanimi finančnimi instrumenti, razstavljenimi v skladu s 7.–12. členom tega MSRP, precejšnja v primerjavi s skupno knjigovodsko vrednostjo vseh njegovih obveznosti; in
 
(b)
je odstotek skupne knjigovodske vrednosti njegovih obveznosti, povezanih z dejavnostjo zavarovanja (glej 20.E člen), v skupni knjigovodski vrednosti vseh njegovih obveznosti:
 
(i)
višji od 90 odstotkov; ali
 
(ii)
nižji ali enak 90 odstotkom, vendar višji od 80 odstotkov, in se zavarovatelj ne ukvarja s pomembno dejavnostjo, ki ni povezana z zavarovanjem (glej 20.F člen).
 
20E
 
 
Za namene uporabe 20.D(b) člena obveznosti, povezane z dejavnostjo zavarovanja, zajemajo:
 
(a)
obveznosti, ki izhajajo iz pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega MSRP, kot je opisano v 20.(D)(a) členu;
 
(b)
obveznosti iz neizpeljanih naložbenih pogodb, merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida v skladu z MRS 39 (vključno s tistimi, ki so določene kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, za katere je zavarovatelj uporabil zahteve iz MSRP 9 za predstavljanje dobičkov in izgub (glej 20.B(a) in 20.C člen)); in
 
(c)
obveznosti, ki nastanejo, ker zavarovatelj izdaja ali izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz pogodb iz točk (a) in (b). Primeri takih obveznosti vključujejo izpeljane finančne instrumente, ki se uporabljajo za zmanjševanje tveganj, ki izhajajo iz navedenih pogodb in iz sredstev, s katerimi se krijejo te pogodbe, relevantne davčne obveznosti, kot so odložene obveznosti za davek v zvezi z obdavčljivimi začasnimi razlikami pri obveznostih, ki izhajajo iz navedenih pogodb, ter izdane dolžniške instrumente, vključene v zavarovateljev regulativni kapital.
 
20F
 
 
Pri presoji, ali se ukvarja s pomembno dejavnostjo, ki ni povezana z zavarovanjem, za namene uporabe člena 20.D(b)(ii), zavarovatelj upošteva:
 
(a)
samo tiste dejavnosti, pri katerih lahko ustvari dohodke ali ima odhodke; in
 
(b)
kvantitativne ali kvalitativne dejavnike (ali oboje), vključno z javno dostopnimi informacijami, kot je razvrstitev po dejavnosti, ki jo uporabniki računovodskih izkazov uporabljajo za zavarovatelja.
 
20G
 
 
20.B(b) člen od podjetja zahteva, da presodi, ali izpolnjuje pogoje za začasno oprostitev uporabe MSRP 9 na datum letnega poročanja, ki je neposredno pred 1. aprilom 2016. Po tem datumu:
 
(a)
podjetje, ki je prej izpolnjevalo pogoje za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, ponovno presodi, ali so na naslednji datum letnega poročanja njegove dejavnosti pretežno povezane z zavarovanjem, samo, če je prišlo do spremembe dejavnosti podjetja, kot je opisano v 20.H–20.I členu, v letnem obdobju, ki se je končalo na ta datum;
 
(b)
podjetju, ki prej ni izpolnjevalo pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, je dovoljeno, da ponovno presodi, ali so na naslednji datum letnega poročanja pred 31. decembrom 2018 njegove dejavnosti pretežno povezane z zavarovanjem, samo, če je prišlo do spremembe dejavnosti podjetja, kot je opisana v 20.H–20.I členu, v letnem obdobju, ki se je končalo na ta datum.
 
20H
 
 
Za namene uporabe 20.G člena je sprememba dejavnosti podjetja sprememba, ki:
 
(a)
jo za spremembo opredeli višje poslovodstvo na podlagi zunanjih ali notranjih sprememb;
 
(b)
je pomembna za poslovanje podjetja in
 
(c)
je dokazljiva zunanjim osebam.
 
Zato do take spremembe pride samo, ko podjetje prične ali preneha izvajati dejavnost, ki je pomembna za njegovo poslovanje, ali pomembno spremeni obseg ene od njegovih dejavnosti, na primer, ko podjetje pridobi, odtuji ali ukine poslovno področje.
 
20I
 
 
Za spremembo dejavnosti podjetja, kot je opisana v 20.H členu, se pričakuje, da bo nastopila zelo redko. Pri naslednjih primerih ne gre za spremembe dejavnosti podjetja za namene uporabe 20.G člena:
 
(a)
sprememba strukture financiranja podjetja, ki sama ne vpliva na dejavnosti, v zvezi s katerimi podjetje ustvarja dohodke in ima odhodke;
 
(b)
načrt podjetja za prodajo poslovnega področja, tudi če so sredstva in obveznosti razvrščena kot v posesti za prodajo v skladu z MSRP 5 Nekratkoročna sredstva za prodajo in ustavljeno poslovanje. Načrt za prodajo poslovnega področja bi lahko spremenil dejavnosti podjetja in vodil do ponovne presoje v prihodnosti, vendar še ne vpliva na obveznosti, pripoznane v njegovem izkazu finančnega položaja.
 
20J
 
Če podjetje na podlagi ponovne presoje (glej 20.G(a) člen) ne izpolnjuje več pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, sme še naprej uporabljati začasno oprostitev uporabe MSRP 9 samo do konca letnega obdobja, ki se je začelo neposredno po ponovni presoji. Podjetje mora kljub temu uporabljati MSRP 9 za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2021 ali pozneje. Na primer, če podjetje na podlagi 20.G(a) člena dne 31. decembra 2018 (konec njegovega letnega obdobja) določi, da ne izpolnjuje več pogojev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, sme še naprej uporabljati začasno oprostitev uporabe MSRP 9 samo do 31. decembra 2019.
 
20K
 
Zavarovatelj, ki se je v preteklosti odločil za uporabo začasne oprostitve od uporabe MSRP 9, se lahko na začetku vsakega naslednjega letnega obdobja nepreklicno odloči, da bo uporabljal MSRP 9.
 

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP

 
20L
 
Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, kot je opredeljeno v MSRP 1 Prva uporaba Mednarodnih standardov računovodskega poročanja, lahko uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, opisano v 20.A členu, samo, če izpolnjuje merila iz 20.B člena. Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, pri uporabi 20.B(b) člena uporablja knjigovodske vrednosti, določene v skladu z MSRP, na datum, naveden v tem členu.
 
20M
 
MSRP 1 vsebuje zahteve in oprostitve, ki veljajo za podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP. Te zahteve in oprostitve (na primer D16.-D17. člen MSRP 1) ne razveljavljajo zahtev iz 20.A-20.Q ter 39.B-39.J člena tega MSRP. Na primer, zahteve in oprostitve v MSRP 1 ne razveljavljajo zahteve, da mora podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, izpolnjevati merila iz 20.L člena, da lahko uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9.
 
20N
 
Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, ki razkrije informacije, ki se zahtevajo v 39.B-39.J členu, uporablja zahteve in oprostitve iz MSRP 1, ki so relevantne za presoje, potrebne za ta razkritja.
 

Začasna oprostitev od specifičnih zahtev iz MRS 28

 
20O
 
35.-36. člen MRS 28 Finančne naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige od podjetja zahtevata, da pri kapitalski metodi uporablja enotne računovodske usmeritve. Kljub temu je podjetju dovoljeno, vendar se od njega ne zahteva, da za letna obdobja, ki se začnejo pred 1. januarjem 2021, ohrani relevantne računovodske usmeritve, ki jih uporablja pridruženo podjetje ali skupni podvig, kot sledi:
 
(a)
podjetje uporablja MSRP 9, vendar pridruženo podjetje ali skupni podvig uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9; ali
 
(b)
podjetje uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, vendar pridruženo podjetje ali skupni podvig uporablja MSRP 9.
 
20P
 
Kadar podjetje uporablja kapitalsko metodo za obračunavanje finančne naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig:
 
(a)
če se je MSRP 9 prej uporabljal v računovodskih izkazih, ki so se uporabili pri kapitalski metodi za to pridruženo podjetje ali skupni podvig (po upoštevanju vseh prilagoditev, ki jih je izvedlo podjetje), se še naprej uporablja MSRP 9;
 
(b)
če se je začasna oprostitev uporabe MSRP 9 prej uporabljala v računovodskih izkazih, ki so se uporabili pri kapitalski metodi za to pridruženo podjetje ali skupni podvig (po upoštevanju vseh prilagoditev, ki jih je izvedlo podjetje), se lahko pozneje uporablja MSRP 9.
 
20Q
 
Podjetje lahko uporablja 20.O in 20.P(b) člen ločeno za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig.
 

Spremembe računovodskih usmeritev

 
21
 
22.–30. člen mora veljati tako za spremembe, ki jih uveljavi zavarovatelj, ki že uporablja MSRP, kot tudi za tiste, ki jih opravi zavarovatelj, ki MSRP uporablja prvič.
 
22
 
Zavarovatelj lahko spreminja svoje računovodske usmeritve za zavarovalne pogodbe, kadar, in zgolj kadar, so zaradi takih sprememb računovodski izkazi pomembnejši pri sprejemanju ekonomskih odločitev in niso manj zanesljivi, ali pa so bolj zanesljivi in niso manj pomembni za enake potrebe. Zavarovatelj mora oceniti pomembnost in zanesljivost na podlagi sodil iz MRS 8.
 
23
 
Pri utemeljevanju sprememb v računovodskih usmeritvah za zavarovalne pogodbe mora zavarovatelj dokazati, da bodo zaradi te spremembe njegovi računovodski izkazi v večji meri izpolnjevali sodila v MRS 8, ni pa nujno, da sprememba v celoti upošteva ta sodila. V nadaljevanju so opisana naslednja specifična vprašanja:
 
(a)
trenutne obrestne mere (glej 24. člen),
 
(b)
nadaljevanje obstoječih običajnih postopkov (25. člen),
 
(c)
previdnost (26. člen),
 
(d)
bodoči naložbeni pribitki (27.–29. člen), ter
 
(e)
obračun v senci (30. člen).
 

Trenutne tržne obrestne mere

 
24
 
Zavarovatelj lahko, ni pa nujno, spremeni svoje računovodske usmeritve tako, da ponovno izmeri opredeljene zavarovalne obveznosti (Opomba 50) na tak način, da odražajo trenutne tržne obrestne mere, in pripozna spremembe teh obveznostih v poslovnem izidu. Sočasno lahko tudi uvede računovodske usmeritve, ki zahtevajo druge sprotne ocene in predpostavke za opredeljene obveznosti. Izbira v skladu s tem členom omogoča zavarovatelju, da spreminja računovodske usmeritve za opredeljene obveznosti, ne da bi pri tem dosledno uporabljal enake usmeritve za vse podobne obveznosti, kakor sicer zahtevajo določila MRS 8. Če zavarovatelj opredeli obveznosti v okviru te izbire, mora še naprej dosledno uporabljati tekoče tržne obrestne mere (in po potrebi tudi druge trenutne ocene in predpostavke) v vseh obdobjih in za vse obveznosti, dokler niso izbrisane.
 

Nadaljevanje obstoječih običajnih postopkov

 
25
 
Zavarovatelj se lahko odloči, da bo nadaljeval z naslednjimi običajnimi postopki, vendar pa njihova uvedba ne zadostuje določbam 22. člena:
 
(a)
merjenje zavarovalnih obveznosti brez diskontiranja;
 
(b)
merjenje pogodbenih pravic do provizij za vodenje bodočih naložb v znesku, ki presega njihovo pošteno vrednost, dobljeno s primerjavo s trenutnimi provizijami, ki jih za podobne storitve zaračunavajo drugi udeleženci na trgu. Verjetno je, da je poštena vrednost ob nastanku teh pogodbenih pravic enaka plačanim izvirnim stroškom, razen če provizije za vodenje bodočih naložb in povezani stroški niso v skladu s primerljivo tržno situacijo;
 
(c)
uporaba neenotnih računovodskih usmeritev za zavarovalne pogodbe (in povezane odložene stroške pridobivanja in neopredmetena sredstva, če obstajajo) odvisnih podjetij, razen v primerih, ko to dovoljuje 24. člen. Če te računovodske usmeritve niso enotne, jih lahko zavarovatelj spremeni, pod pogojem da sprememba ne povzroči še večjih razlik v računovodskih usmeritvah in da zadovoljuje tudi ostale zahteve v tem MSRP.
 

Previdnost

 
26
 
Zavarovatelju ni treba spreminjati računovodskih usmeritev za zavarovalne pogodbe, da bi s tem odpravil preveliko previdnost. Če pa zavarovatelj svoje zavarovalne pogodbe že meri z zadostno mero previdnosti, mu ni treba uvajati dodatne previdnosti.
 

Bodoči naložbeni pribitki

 
27
 
Zavarovatelju ni treba spreminjati računovodskih usmeritev za zavarovalne pogodbe, da bi s tem odpravil bodoče naložbene pribitke. Ne glede na to pa obstaja izpodbitna predpostavka, da bodo zavarovateljevi računovodski izkazi postali manj pomembni in zanesljivi, če bo uvedel računovodsko usmeritev, ki odraža bodoče naložbene pribitke v merjenju zavarovalnih pogodb, razen kadar ti pribitki vplivajo na pogodbena plačila. Dva primera računovodskih usmeritev, ki odražata te pribitke, sta:
 
(a)
uporaba diskontne mere, ki odraža ocenjen donos na zavarovateljeva sredstva, ali
 
(b)
napovedovanje donosov tistih sredstev na podlagi ocenjene stopnje donosa, diskontiranje tistih napovedanih donosov po drugačni meri in vključno z rezultati merjenja obveznosti.
 
28
 
Zavarovatelj lahko odpravi izpodbitno predpostavko, opisano v 27. členu, če, in zgolj če, druge sestavine spremembe v računovodskih usmeritvah povečujejo pomembnost in zanesljivost njegovih računovodskih izkazov v tolikšni meri, da odtehtajo zmanjšanje pomembnosti in zanesljivosti, ki ga povzroči vključitev bodoče naložbene pribitke. Predpostavimo na primer, da zavarovateljeve obstoječe računovodske usmeritve za zavarovalne pogodbe vključujejo preveč previdne predpostavke, določene ob nastanku, ter diskontno mero, kot jo predpisuje regulator brez neposrednega vpliva na tržne pogoje, hkrati pa ne upoštevajo nekaterih vgrajenih opcij in garancij. Zavarovatelj lahko poveča ustreznost računovodskih izkazov, če s tem ne zmanjša njihove zanesljivosti, tako da začne uporabljati obsežno računovodsko osnovo, usmerjeno v naložbenike, ki je v splošni uporabi in vključuje:
 
(a)
tekoče ocene in predpostavke,
 
(b)
razumna (a ne preveč previdna) prilagoditev, ki odraža tveganje in negotovost,
 
(c)
meritve, ki odražajo notranjo in časovno vrednost vgrajenih opcij in garancij, ter
 
(d)
trenutno tržno diskontno mero, tudi če ta odraža ocenjen donos zavarovateljevih sredstev.
 
29
 
Pri nekaterih načinih merjenja se uporablja diskontna mera, s katero se določa trenutna vrednost bodočega pribitka dobička. Tak pribitek dobička se nato s posebno formulo pripiše različnim obdobjem. Pri takšnih načinih diskontna mera le posredno vpliva na merjenje obveznosti. Predvsem pa ima uporaba manj primerne diskontne mere omejen vpliv ali pa sploh nima vpliva na merjenje obveznosti ob nastanku. Pri drugačnih načinih diskontna mera neposredno določa način merjenja obveznosti. V slednjem primeru ima uvedba diskontne mere, ki temelji na sredstvih, pomembnejši vpliv, zaradi česar je precej neverjetno, da bi lahko zavarovatelj odpravil izpodbitno predpostavko, opisano v 27. členu.
 

Obračun v senci

 
30
 
Pri nekaterih računovodskih modelih imajo realizirani dobički ali izgube na zavarovateljevih sredstvih neposreden vpliv na merjenje nekaterih ali vseh (a) zavarovalnih obveznosti, (b) povezanih odloženih stroškov v pridobivanju in (c) povezanih neopredmetenih sredstev, kot so opisana v 31. in 32. členu. Zavarovatelj lahko, ni pa nujno, spremeni svoje računovodske usmeritve na tak način, da pripoznan vendar neiztrženi dobiček ali izguba na nekem sredstvu vpliva na tiste meritve na enak način kot iztrženi dobiček ali izguba. ►M5 Povezana prilagoditev zavarovalnih obveznosti (ali odloženih stroškov pridobivanja ali neopredmetenih sredstev) se mora pripoznati v drugem vseobsegajočem donosu, če, in zgolj če, so nerealizirani dobički ali izgube pripoznani v drugem vseobsegajočem donosu. ◄ Takšno prakso včasih imenujemo „obračun v senci“ (ang. „shadow accounting“).
 

Zavarovalne pogodbe, prevzete v poslovni združitvi ali prenosu portfelja

 
31
 
Za zagotavljanje skladnosti z MSRP 3 mora zavarovatelj na datum pridobitve po pošteni vrednosti izmeriti prevzete zavarovalne obveznosti in prevzeta zavarovalna sredstva v poslovni združitvi. Zavarovatelj lahko, ni pa nujno, uporabi razširjeno predstavitev ki razdeli pošteno vrednost pridobljenih zavarovalnih pogodb v dve sestavini:
 
(a)
obveznost, merjena v skladu z zavarovateljevimi računovodskimi usmeritvami za zavarovalne pogodbe, ki jih izda, ter
 
(b)
neopredmeteno sredstvo, ki predstavlja razliko med (i) pošteno vrednostjo pridobljenih pogodbenih zavarovalnih pravic in prevzetih zavarovalnih obveznosti ter (ii) znesek opisan pod (a). Naknadno merjenje takega sredstva mora biti skladno z merjenjem povezane zavarovalne obveznosti.
 
32
 
Zavarovatelj, ki pridobi portfelj zavarovalnih pogodb, lahko uporabi razširjeno predstavitev, kot je opisana v 31. členu.
 
33
 
Neopredmetena sredstva, opisana v 31. in 32. členu, so izključena iz obsega MRS 36 Oslabitev sredstev in MRS 38. Vendar pa MRS 36 in MRS 38 veljata za sezname strank in odnose s strankami, ki odražajo pričakovanje bodočih pogodb, katere niso del pogodbenih zavarovalnih pravic in pogodbenih zavarovalnih obveznosti, ki so obstajale na dan poslovne združitve ali prenosa portfelja.
 

Možnost diskrecijske udeležbe

 

Možnost diskrecijske udeležbe v zavarovalnih pogodbah

 
34
 
Nekatere zavarovalne pogodbe vsebujejo možnost diskrecijske udeležbe kot tudi zajamčeno sestavino. Izdajatelj takšne pogodbe:
 
(a)
lahko, ni pa nujno da, pripozna zajamčeno sestavino ločeno od možnosti diskrecijske udeležbe. Če zavarovatelj ne pripozna teh dveh postavk ločeno, mora celotno pogodbo razvrstiti med obveznosti. Če zavarovatelj pripozna ti dve postavki ločeno, mora razvrstiti zajamčeno sestavino med obveznosti;
 
(b)
bo, če bo možnost diskrecijske udeležbe pripoznal ločeno od zajamčene sestavine, moral to možnost razvrstiti med obveznosti ali kot ločeno postavko kapitala. Ta MSRP ne določa, kako naj zavarovatelj opredeli, ali je taka možnost obveznost ali kapital. Zavarovatelj lahko razdeli to možnost na sestavine obveznosti in kapitala, pri čemer mora uporabljati dosledno računovodsko usmeritev. Zavarovatelj ne sme razvrstiti te možnosti kot vmesno kategorijo, ki ni ne obveznost ne kapital;
 
(c)
lahko pripozna vse prejete premije kot prihodke in mu ni treba ločevati nobenega dela, ki se nanaša na sestavino kapitala. Spremembe, ki pri tem nastanejo v zajamčeni sestavini in v tistem delu možnosti diskrecijske udeležbe, ki je razvrščen med obveznosti, je treba pripoznati v poslovnem izidu. Če je del ali celotna možnost diskrecijske udeležbe razvrščena v kapital, se lahko tej možnosti pripiše del poslovnega izida (na enak način, kot se lahko ustrezen delež pripiše ►M11 neobvladujočim deležem ◄ ). Izdajatelj mora pripoznati delež poslovnega izida, ki ga pripiše katerikoli sestavini možnosti diskrecijske udeležbe, kot alokacija dobička ali izgube, ne pa kot odhodek ali prihodek (glej MRS 1 Predstavljanje računovodskih izkazov);
 
(d)
mora, če pogodba vsebuje vgrajeni izpeljani finančni instrument, ki spada v področje uporabe MSRP 9, za tak instrument uporabljati MSRP 9;
 
(e)
bo, v vseh pogledih, ki jih ne opisuje 14–20. člen in 34.(a)–(d). člen, moral nadaljevati z uporabo obstoječih računovodskih usmeritev za takšne pogodbe, razen če spremeni te računovodske usmeritve na tak način, da bodo v skladu z 21.–30. členom.
 

Možnost diskrecijske udeležbe v finančnih instrumentih

 
35
 
Zahteve iz 34. člena veljajo tudi za finančni instrument, ki vključuje možnost diskrecijske udeležbe. Poleg tega:
 
(a)
če izdajatelj razvrsti celotno možnost diskrecijske udeležbe kot obveznost, mora uporabiti preizkus ustreznosti obveznosti iz 15.–19. člena za celotno pogodbo (tj. tako za zajamčeno sestavino kot tudi za možnost diskrecijske udeležbe). Izdajatelju ni treba opredeliti zneska, ki bi bil rezultat uporabe MSRP 9 za zajamčeno sestavino;
 
(b)
če izdajatelj del možnosti ali celotno možnost razvrsti kot ločeno sestavino lastniškega kapitala, obveznost, pripoznana za celotno pogodbo, ne sme biti manjša od zneska, ki bi bil rezultat uporabe MSRP 9 za zajamčeno sestavino. Ta znesek mora vključevati notranjo vrednost opcije za predčasno prekinitev (odkup) pogodbe, ni pa nujno, da vključuje časovno vrednost, če 9. člen takšno opcijo izvzema iz merjenja po pošteni vrednosti. Izdajatelju ni treba razkriti zneska, ki bi bil rezultat uporabe MSRP 9 za zajamčeno sestavino, prav tako pa mu tega zneska ni treba ločeno prikazati. Poleg tega izdajatelju ni treba določiti tega zneska, če je celotna pripoznana obveznost očitno večja.
 
(c)
čeprav so te pogodbe finančni instrumenti, lahko izdajatelj še naprej pripoznava premije iz naslova teh pogodb med prihodki, posledično povečanje knjigovodske vrednosti obveznosti pa med odhodki;
 
(d)
čeprav so te pogodbe finančni instrumenti, izdajatelj, ki za pogodbe z možnostjo diskrecijske udeležbe uporablja 20.(b) člen MSRP 7, mora razkriti skupne odhodke za obresti, pripoznane v poslovnem izidu, pri čemer mu teh odhodkov ni treba izračunati z uporabo metode dejanskih obresti.
 

Možnost diskrecijske udeležbe v finančnih instrumentih

 
35A
 
Začasne oprostitve iz 20.A, 20.L in 20.O člena in izravnalni pristop iz 35.B člena lahko uporablja tudi izdajatelj finančnega instrumenta, ki vsebuje možnost diskrecijske udeležbe. Vsa sklicevanja na zavarovatelja v 3.(a)-3.(b), 20.A-20.Q, 35.B-35.N, 39.B-39.M in 46.-49. členu zato pomenijo tudi sklicevanja na izdajatelja finančnega instrumenta, ki vsebuje možnost diskrecijske udeležbe.
 

PREDSTAVLJANJE

 

Izravnalni pristop

 
35B
 
Zavarovatelju je dovoljeno, vendar se od njega ne zahteva, da za določena finančna sredstva uporablja izravnalni pristop. Zavarovatelj, ki uporablja izravnalni pristop, mora:
 
(a)
med poslovnim izidom in drugim vseobsegajočim donosom prerazvrstiti tak znesek, da je poslovni izid na koncu poročevalskega obdobja za določena finančna sredstva enak, kot če bi zavarovatelj za določena finančna sredstva uporabil MRS 39. Prerazvrščeni znesek je tako enak razliki med:
 
(i)
zneskom, ki se poroča v poslovnem izidu za določena finančna sredstva na podlagi MSRP 9, in
 
(ii)
zneskom, ki bi se sicer poročal v poslovnem izidu za določena finančna sredstva, če bi zavarovatelj uporabil MRS 39;
 
(b)
uporabljati vse druge relevantne MSRP za svoje finančne instrumente, razen kot je opisano v 35.B-35.N, 39.K-39.M in 48.-49. členu tega MSRP.
 
35C
 
Zavarovatelj se lahko odloči, da bo uporabljal izravnalni pristop, opisan v 35.B členu, samo če prej uporablja MSRP 9, kar vključuje primere, ko začne uporabljati MSRP 9 po tem, ko je prej uporabljal:
 
(a)
začasno oprostitev uporabe MSRP 9, opisano v 20.A členu; ali
 
(b)
samo zahteve po predstavitvi dobičkov in izgub iz finančnih obveznosti, določenih kot merjene po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, iz 5.7.1.(c), 5.7.7.-5.7.9., 7.2.14. in B5.7.5.-B5.7.20. člena MSRP 9.
 
35D
 
Zavarovatelj predstavi znesek, prerazvrščen med poslovnim izidom in drugim vseobsegajočim donosom, na podlagi izravnalnega pristopa:
 
(a)
v poslovnem izidu kot ločeno vrstično postavko; in
 
(b)
v drugem vseobsegajočem donosu kot ločeno sestavino drugega vseobsegajočega donosa.
 
35E
 
Finančno sredstvo izpolnjuje pogoje za določitev za izravnalni pristop samo, če so izpolnjena naslednja merila:
 
(a)
meri se po pošteni vrednosti prek poslovnega izida ob uporabi MSRP 9, vendar se ne bi v celoti meril po pošteni vrednosti prek poslovnega izida, če bi se uporabljal MRS 39; in
 
(b)
ne poseduje se v zvezi z dejavnostjo, ki ni povezana s pogodbami iz področja uporabe tega MSRP. Primeri finančnih sredstev, ki ne bi izpolnjevala pogojev za izravnalni pristop, so sredstva, ki se posedujejo v zvezi z bančnimi dejavnostmi, ali finančna sredstva, ki se posedujejo v skladih, ki se nanašajo na pogodbe o finančnih naložbah izven področja uporabe tega MSRP.
 
35F
 
Zavarovatelj lahko finančno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje, določi za izravnalni pristop, ko se odloči za uporabo pristopa (glej 35.C člen). Naknadno lahko finančno sredstvo, ki izpolnjuje pogoje, določi za izravnalni pristop samo, če:
 
(a)
je sredstvo prvič pripoznano; ali
 
(b)
sredstvo po novem izpolnjuje merilo iz 35.E(b) člena, ki ga prej ni izpolnjevalo.
 
35G
 
Zavarovatelju je dovoljeno določati finančna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje, za izravnalni pristop z uporabo 35.F člena posamično za vsak instrument posebej.
 
35H
 
Kjer je ustrezno, za namene uporabe izravnalnega pristopa za na novo določeno finančno sredstvo z uporabo 35.F(b) člena velja naslednje:
 
(a)
njegova poštena vrednost na datum določitve je njegova nova knjigovodska vrednost na podlagi odplačne vrednosti; in
 
(b)
efektivna obrestna mera se določi na podlagi njegove poštene vrednosti na datum določitve.
 
35I
 
Podjetje uporablja izravnalni pristop za določeno finančno sredstvo, vse dokler se za to sredstvo ne odpravi pripoznanje. Vendar podjetje:
 
(a)
odpravi določitev finančnega sredstva, če finančno sredstvo ne izpolnjuje več merila iz 35.E(b) člena. Na primer, finančno sredstvo ne bo več izpolnjevalo tega merila, če ga podjetje prenese, tako da se poseduje v zvezi z njegovimi bančnimi dejavnostmi, ali če podjetje ni več zavarovatelj;
 
(b)
lahko na začetku katerega koli letnega obdobja preneha uporabljati izravnalni pristop za vsa določena finančna sredstva. Podjetje, ki se odloči prenehati z uporabo izravnalnega pristopa, za obračunavanje spremembe računovodske usmeritve uporabi MRS 8.
 
35J
 
Kadar podjetje odpravi določitev finančnega sredstva z uporabo 35.I(a) člena, iz nabranega drugega vseobsegajočega donosa v poslovni izid kot prilagoditev zaradi prerazvrstitve (glej MRS 1) prerazvrsti kakršno koli stanje v zvezi s tem finančnim sredstvom.
 
35K
 
Če podjetje preneha uporabljati izravnalni pristop na podlagi odločitve iz 35.I(b) člena ali ker ni več zavarovatelj, pristopa pozneje ne uporablja. Zavarovatelj, ki se je odločil uporabljati izravnalni pristop (glej 35.C člen), vendar nima finančnih sredstev, ki izpolnjujejo pogoje za to (glej 35.E člen), lahko uporablja pristop pozneje, ko ima finančna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje.
 

Povezanost z drugimi zahtevami

 
35L
 
30. člen tega MSRP dovoljuje prakso, ki se včasih opisuje kot „obračun v senci“. Če zavarovatelj uporablja izravnalni pristop, se lahko uporablja obračun v senci.
 
35M
 
Prerazvrstitev zneska med poslovnim izidom in drugim vseobsegajočim donosom z uporabo 35.B člena lahko posledično vpliva na vključitev drugih zneskov v drug vseobsegajoči donos, kot so davki iz dobička. Zavarovatelj uporablja ustrezne MSRP, kot je MRS 12 Davek iz dobička, da določi vse take posledične vplive.
 

Podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP

 
35N
 
Če se podjetje, ki prvikrat uporabi MSRP, odloči za uporabo izravnalnega pristopa, preračuna primerjalne informacije, da je upoštevan izravnalni pristop, samo, če preračuna primerjalne informacije za izpolnjevanje zahtev MSRP 9 (glej E1.-E2. člen MSRP 1).
 

RAZKRITJE

 

Pojasnjevanje pripoznanih zneskov

 
36
 
Zavarovatelj mora razkriti informacije, ki ugotavljajo in pojasnjujejo zneske v njegovih računovodskih izkazih iz naslova zavarovalnih pogodb.
 
37
 
Za zagotavljanje skladnosti s 36. členom mora zavarovatelj razkriti:
 
(a)
svoje računovodske usmeritve za zavarovalne pogodbe in povezana sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke;
 
(b)
pripoznana sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke (in, če predstavlja izkaz denarnih tokov z uporabo neposredne metode, tudi denarne tokove) iz naslova zavarovalnih pogodb. Če je zavarovatelj hkrati tudi cedent, mora razkriti:
 
(i)
dobičke in izgube v poslovnem izidu nakupa pozavarovanj, ter
 
(ii)
če cedent odloži in amortizira dobičke in izgube iz naslova nakupa pozavarovanj, amortizacijo za obdobje ter neamortizirane zneske na začetku in koncu obdobja;
 
(c)
uporabljen postopek določanja predpostavk, ki v največji meri vplivajo na merjenje pripoznanih zneskov opisanih pod (b). Če je praktično izvedljivo, mora zavarovatelj tudi podati ovrednoteno razkritje teh predpostavk;
 
(d)
učinek sprememb v predpostavkah uporabljenih za merjenje zavarovalnih sredstev in zavarovalnih obveznosti, pri čemer ločeno prikaže učinek posamezne spremembe, ki bistveno vpliva na računovodske izkaze;
 
(e)
usklajevanje sprememb v zavarovalnih obveznostih, pozavarovalnih sredstvih in, če obstajajo, povezanih odloženih stroških pridobivanja.
 

Narava in obseg tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb

 
38
 
Zavarovatelj mora razkriti informacije, ki uporabnikom njegovih računovodskih izkazov omogočajo, da ovrednotijo naravo in obseg tveganj, ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb.
 
39
 
Za zagotavljanje skladnosti z 38. členom mora zavarovatelj razkriti:
 
(a)
cilje, usmeritve in procese pri ravnanju s tveganji iz naslova zavarovalnih pogodb in metode, uporabljene za obvladovanje teh tveganj;
 
(b)
[izbrisano]
 
(c)
informacije o zavarovalnih tveganjih (pred in po omilitvi tveganja s pomočjo pozavarovanja), vključno z informacijami o:
 
(i)
občutljivosti za zavarovalno tveganje (glej 39.A člen);
 
(ii)
koncentracijah zavarovalnega tveganja, vključno z opisom, kako ravnateljstvo ugotavlja koncentracije, in opisom skupne značilnosti, ki identificira vsako koncentracijo (npr. vrsta zavarovanega dogodka, geografsko območje ali valuta);
 
(iii)
dejanskih terjatvah v primerjavi s predhodnimi ocenami (tj. razvoj terjatev). Razkritje razvoja terjatev mora segati nazaj do obdobja, v katerem so nastale prve pomembne terjatve, za katere še vedno obstaja negotovost glede zneska in časovnega okvira plačila, vendar ne več kot za deset let nazaj. Zavarovatelju ni treba razkriti teh informacij v povezavi s terjatvami, pri katerih se negotovost glede zneska in časovnega okvira plačila razjasni v roku enega leta;
 
(d)
informacije o kreditnem tveganju, likvidnostnem tveganju in tržnem tveganju, ki bi jih zahtevali 31.–42. člen MSRP 7, če bi zavarovalne pogodbe spadale v področje uporabe MSRP 7. Toda:
 
(i)
zavarovatelju ni treba zagotoviti analiz zapadlosti v plačilo, ki se zahtevajo v skladu z 39.(a) in (b) členom MSRP 7, če namesto tega razkrije informacije o ocenjenem časovnem okviru čistih denarnih odtokov iz naslova pripoznanih zavarovalnih obveznosti. To je lahko v obliki analize, v ocenjenem časovnem okviru, zneskov, pripoznanih v izkazu finančnega položaja;
 
▼B
 
(ii)
če zavarovatelj uporablja drugo metodo za obvladovanje občutljivosti za tržne pogoje, kot je analiza vgrajenih vrednosti, lahko uporabi to analizo občutljivosti, da izpolni zahtevo iz 40.(a) člena MSRP 7. Tak zavarovatelj mora zagotoviti tudi razkritja, zahtevana v skladu z 41. členom MSRP 7;
 
(e)
izpostavljenosti obrestnim in tržnim tveganjem, ki izhajajo iz vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov, vključenih v gostiteljsko zavarovalno pogodbo, če zavarovatelju ni treba in dejansko ne meri vgrajenih izpeljanih finančnih instrumentov po pošteni vrednosti.
 
39A
 
Za zagotavljanje skladnosti z 39.(c)(i) členom mora zavarovatelj razkriti bodisi (a) bodisi (b), kakor sledi:
 
(a)
analiza občutljivosti, ki prikaže učinke na poslovni izid in lastniški kapital, če bi bile spremembe ustreznih spremenljivk tveganja možno sprejemljive ob koncu poročevalskega obdobja; metode in predpostavke, ki se uporabljajo pri pripravi analize občutljivosti; ter spremembe uporabljenih metod in predpostavk od prejšnjega obdobja. ◄ Če zavarovalec uporablja drugo metodo za obvladovanje občutljivosti za tržne pogoje, kot je analiza vgrajenih vrednosti, lahko izpolni to zahtevo tako, da razkrije to drugo analizo občutljivosti in razkritja, zahtevana v skladu z 41. členom MSRP 7;
 
(b)
kvalitativne informacije o občutljivosti in informacije o pogojih zavarovalnih pogodb, ki imajo bistven učinek na znesek, časovni okvir in negotovost prihodnjih denarnih tokov zavarovalca.
 

Razkritja o začasni oprostitvi uporabe MSRP 9

 
39B
 
Zavarovatelj, ki se odloči uporabljati začasno oprostitev uporabe MSRP 9, razkrije informacije, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogočijo, da:
 
(a)
razumejo, kako je zavarovatelj izpolnil pogoje za začasno oprostitev; in
 
(b)
primerjajo zavarovatelje, ki uporabljajo začasno oprostitev, s podjetji, ki uporabljajo MSRP 9.
 
39C
 
Da izpolni zahteve iz 39.B(a) člena, zavarovatelj razkrije dejstvo, da uporablja začasno oprostitev uporabe MSRP 9, in kako je na datum, določen v 20.B(b) členu, sklenil, da izpolnjuje pogoje za začasno oprostitev uporabe MSRP 9, pri čemer navede tudi:
 
(a)
če je bila knjigovodska vrednost njegovih obveznosti iz naslova pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega MSRP (tj. obveznosti, opisane v 20.E(a) členu), nižja ali enaka 90 odstotkom skupne knjigovodske vrednosti vseh njegovih obveznosti, značilnosti in knjigovodske vrednosti obveznosti, povezanih z zavarovanjem, ki niso obveznosti iz naslova pogodb, ki spadajo v področje uporabe tega MSRP (tj. obveznosti, opisanih v 20.E(b) in 20.E(c) členu);
 
(b)
če je bil odstotek skupne knjigovodske vrednosti njegovih obveznosti, povezanih z zavarovanjem, glede na skupno knjigovodsko vrednost vseh njegovih obveznosti nižji ali enak 90 odstotkom, vendar višji od 80 odstotkov, kako je zavarovatelj določil, da se ne ukvarja s pomembno dejavnostjo, ki ni povezana z zavarovanjem, ter katere informacije je upošteval; in
 
(c)
če je zavarovatelj izpolnjeval pogoje za začasno oprostitev uporabe MSRP 9 na podlagi ponovne presoje z uporabo 20.G(b) člena:
 
(i)
razlog za ponovno presojo;
 
(ii)
datum, na katerega je prišlo do zadevne spremembe njegovih dejavnosti; in
 
(iii)
podrobno obrazložitev spremembe njegovih dejavnosti in kvalitativni opis njenega učinka na računovodske izkaze zavarovatelja.
 
39D
 
Če podjetje z uporabo 20.G(a) člena sklene, da njegove dejavnosti niso več pretežno povezane z zavarovanjem, v vsakem poročevalskem obdobju pred začetkom uporabe MSRP 9 razkrije naslednje informacije:
 
(a)
dejstvo, da ne izpolnjuje več zahtev za začasno oprostitev uporabe MSRP 9;
 
(b)
datum, na katerega je prišlo do zadevne spremembe njegovih dejavnosti; in
 
(c)
podrobno obrazložitev spremembe njegovih dejavnosti in kvalitativni opis njenega učinka na računovodske izkaze podjetja.
 
39E
 
Za izpolnitev zahtev iz 39.B(b) člena zavarovatelj razkrije pošteno vrednost na koncu poročevalskega obdobja in znesek spremembe poštene vrednosti v obdobju ločeno za naslednji skupini finančnih sredstev:
 
(a)
finančna sredstva s pogodbenimi pogoji, ki na določene datume povzročijo denarne tokove, ki so izključno plačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice (tj. finančna sredstva, ki izpolnjujejo pogoj iz 4.1.2.(b) in 4.1.2.A(b) člena MSRP 9), razen vseh finančnih sredstev, ki izpolnjujejo opredelitev „v posesti za trgovanje“ iz MSRP 9, ali ki se upravljajo in katerih donosnost se ocenjuje na podlagi poštene vrednosti (glej B4.1.6. člen MSRP 9);
 
(b)
vsa finančna sredstva razen tistih iz 39.E(a) člena, tj. vsa finančna sredstva:
 
(i)
s pogodbenimi pogoji, ki na določene datume ne povzročijo denarnih tokov, ki so izključno odplačila glavnice in obresti na neporavnani znesek glavnice;
 
(ii)
ki ustrezajo opredelitvi „v posesti za trgovanje“ iz MSRP 9; ali
 
(iii)
ki se upravljajo in katerih donosnost se ocenjuje na podlagi poštene vrednosti.
 
39F
 
Pri razkrivanju informacij iz 39.E člena zavarovatelj:
 
(a)
lahko šteje knjigovodsko vrednost finančnega sredstva, izmerjeno z uporabo MRS 39, za razumen približek njegovi pošteni vrednosti, če mu ni treba razkriti njegove poštene vrednosti z uporabo 29.(a) člena MSRP 7 (npr. kratkoročne terjatve do kupcev); in
 
(b)
upošteva potrebno raven podrobnosti, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogoča, da razumejo značilnosti finančnih sredstev.
 
39G
 
Za izpolnjevanje zahtev iz 39.B(b) člena zavarovatelj razkrije informacije o izpostavljenosti kreditnemu tveganju, vključno z znatnimi koncentracijami kreditnega tveganja, značilnimi za finančna sredstva, opisana v 39.E(a) členu. Zavarovatelj za navedena finančna sredstva na koncu poročevalskega obdobja razkrije najmanj naslednje informacije:
 
(a)
knjigovodske vrednosti na podlagi MRS 39 po razredih kreditnega tveganja, kot so opredeljeni v MSRP 7 (v primeru finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, pred prilagoditvijo za morebitne popravke vrednosti zaradi oslabitev);
 
(b)
za finančna sredstva, opisana v 39.E(a) členu, ki na koncu poročevalskega obdobja nimajo nizkega kreditnega tveganja, pošteno vrednost in knjigovodsko vrednost na podlagi MRS 39 (v primeru finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, pred prilagoditvijo za morebitne popravke vrednosti zaradi oslabitev). Za namene tega razkritja B.5.5.22. člen MSRP 9 določa ustrezne zahteve za presojo, ali se kreditno tveganje pri finančnem instrumentu šteje za nizko.
 
39H
 
Za izpolnitev zahtev 39.B(b) člena zavarovatelj razkrije informacije o tem, kje lahko uporabnik računovodskih izkazov pridobi vse javno dostopne informacije na podlagi MSRP 9, ki se nanašajo na podjetje v skupini in niso zagotovljene v konsolidiranih računovodskih izkazih za zadevno poročevalsko obdobje. Na primer, take informacije na podlagi MSRP 9, bi se lahko pridobile iz javno dostopnih posamičnih ali ločenih računovodskih izkazov podjetja v skupini, ki je uporabilo MSRP 9.
 
39I
 
Če se je podjetje odločilo uporabiti oprostitev iz 20.O člena od določenih zahtev iz MRS 28, to dejstvo razkrije.
 
39J
 
Če je podjetje uporabilo začasno oprostitev uporabe MSRP 9 pri obračunavanju naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig z uporabo kapitalske metode (glej na primer 20.O(a) člen), poleg informacij, ki se zahtevajo v skladu z MSRP 12 Razkritje deležev v drugih podjetjih, razkrije naslednje:
 
(a)
informacije, opisane v 39.B-39.H členu za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki sta pomembna za podjetje. Razkriti zneski so zneski, vključeni v računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga, pripravljene v skladu z MSRP, po upoštevanju vseh prilagoditev, ki jih je podjetje izvedlo pri uporabi kapitalske metode (glej B14.(a) člen MSRP 12), in ne delež podjetja v teh zneskih;
 
(b)
kvantitativne informacije, opisane v 39.B-39.H členu, kot združene zneske za vsa posamično nepomembna pridružena podjetja ali skupne podvige. Združeni zneski:
 
(i)
ki se razkrijejo, so deleži podjetja v teh zneskih, in
 
(ii)
se za pridružena podjetja razkrijejo ločeno od združenih zneskov za skupne podvige.
 

Razkritja o izravnalnem pristopu

 
39K
 
Zavarovatelj, ki uporablja izravnalni pristop, razkrije informacije, ki uporabniku računovodskih izkazov omogočijo, da razume:
 
(a)
kako se izračuna celotni znesek, prerazvrščen med poslovnim izidom in drugim vseobsegajočim donosom v poročevalskem obdobju; in
 
(b)
učinek te prerazvrstitve na računovodske izkaze.
 
39L
 
Za izpolnitev zahtev iz 39.K člena zavarovatelj razkrije:
 
(a)
dejstvo, da uporablja izravnalni pristop;
 
(b)
knjigovodsko vrednost na koncu poročevalskega obdobja za finančna sredstva, za katera zavarovatelj uporablja izravnalni pristop, po razredih finančnih sredstev;
 
(c)
osnovo, na podlagi katere so se finančna sredstva določila za izravnalni pristop, vključno z obrazložitvijo za vsa določena finančna sredstva, ki se posedujejo zunaj pravnega subjekta, ki izdaja pogodbe iz področja uporabe tega MSRP;
 
(d)
obrazložitev glede celotnega zneska, prerazvrščenega med poslovnim izidom in drugim vseobsegajočim donosom v poročevalskem obdobju, na način, ki uporabnikom računovodskih izkazov omogoči razumeti, kako je ta znesek izpeljan, vključno z:
 
(i)
zneskom, ki se poroča v poslovnem izidu za določena finančna sredstva na podlagi MSRP 9, in
 
(ii)
zneskom, ki bi se sicer poročal v poslovnem izidu za določena finančna sredstva, če bi zavarovatelj uporabil MRS 39;
 
(e)
učinkom prerazvrstitve, opisane v 35.B in 35.M členu, na vsako vrstično postavko v poslovnem izidu, na katero vpliva; in
 
(f)
če je zavarovatelj v poročevalskem obdobju spremenil določitev finančnih sredstev:
 
(i)
zneskom, prerazvrščenim med poslovnim izidom in drugim vseobsegajočim donosom v poročevalskem obdobju, ki se nanaša na novo določena finančna sredstva, za katera se uporablja izravnalni pristop (glej 35.F(b) člen);
 
(ii)
zneskom, ki bi se prerazvrstil med poslovnim izidom in drugim vseobsegajočim donosom v poročevalskem obdobju, če se za finančna sredstva ne bi odpravila določitev (glej 35.I(a) člen); in
 
(iii)
zneskom, prerazvrščenim v poročevalskem obdobju v poslovni izid iz nabranega drugega vseobsegajočega donosa, za finančna sredstva, za katera se je odpravila določitev (glej 35.J člen).
 
39M
 
Če je podjetje uporabilo izravnalni pristop pri obračunavanju naložbe v pridruženo podjetje ali skupni podvig z uporabo kapitalske metode, poleg informacij, ki se zahtevajo z MSRP 12, razkrije naslednje:
 
(a)
informacije, opisane v 39.K-39.L členu za vsako pridruženo podjetje ali skupni podvig, ki sta pomembna za podjetje. Razkriti zneski so zneski, vključeni v računovodske izkaze pridruženega podjetja ali skupnega podviga, pripravljene v skladu z MSRP, po upoštevanju vseh prilagoditev, ki jih je podjetje izvedlo pri uporabi kapitalske metode (glej B14.(a) člen MSRP 12), in ne delež podjetja v teh zneskih;
 
(b)
kvantitativne informacije iz 39.K-39.L(d) in 39.l(f) člena ter učinek prerazvrstitve, opisane v 35.B členu, na poslovni izid in drug vseobsegajoči donos kot združene zneske za vsa posamično nepomembna pridružena podjetja ali skupne podvige. Združeni zneski:
 
(i)
ki se razkrijejo, so deleži podjetja v teh zneskih, in
 
(ii)
se za pridružena podjetja razkrijejo ločeno od združenih zneskov za skupne podvige.
 

DATUM UVELJAVITVE IN PREHOD

 
40
 
Prehodne določbe iz 41.–45. člena veljajo tako za podjetja, ki že uporabljajo MSRP, ko ta MSRP uporabijo prvič, kot tudi za podjetja, ki prvič uporabljajo MSRP (uporabnik prvikrat).
 
41
 
Podjetje začne uporabljati ta MSRP za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2005 ali kasneje. Njegova uporaba pred tem datumom je priporočljiva. Če podjetja sprejmejo ta MSRP pred tem datumom, morajo to dejstvo razkriti.
 
41A
 
Pogodbe o finančnem poroštvu (spremembe MRS 39 in MSRP 4), izdane avgusta 2005, so spremenile 4.(d), B18.(g) in B19.(f) člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2006 ali kasneje. Spodbuja se uporaba že pred datumom. Če podjetje uporablja navedene spremembe pred datumom, mora to dejstvo razkriti in hkrati uporabljati s tem povezane spremembe MRS 39 in MRS 32 (Opomba 51).
 
▼M5
 
41B
 
MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) je spremenil terminologijo, ki se uporablja v celotnih MSRP. Poleg tega je spremenil 30. člen. Podjetje mora uporabljati te spremembe za letna obračunska obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2009 ali pozneje. Če podjetje uporabi MRS 1 (kakor je bil popravljen 2007) za zgodnejše obdobje, morajo te spremembe veljati tudi za tako zgodnejše obdobje.
 
▼M33
 
41E
 
Z MSRP 13 Merjenje poštene vrednosti, ki je bil izdan maja 2011, je bila spremenjena opredelitev poštene vrednosti v Prilogi A. Podjetje mora uporabiti navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 13.
 
▼B
 
41G
 
Z MSRP 15 – Prihodki iz pogodb s kupci, izdanim maja 2014, so bili spremenjeni 4.(a) in (c) člen, B7. člen, B18.(h) člen in B21. člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 15.
 
41H
 
Z MSRP 9, kot je bil izdan julija 2014, so bili spremenjeni 3., 4., 7., 8., 12., 34., 35., 45. člen, Priloga A in B18.–B20. člen ter izbrisani 41.C, 41.D in 41.F člen. Podjetje mora uporabljati navedene spremembe, kadar uporablja MSRP 9.
 
41I
 
Z MSRP 16, ki je bil izdan januarja 2016, je bil spremenjen 4. člen. Podjetje uporablja navedeno spremembo, kadar uporablja MSRP 16.
 

Razkritje

 
42
 
Podjetju ni treba uporabljati zahtev po razkritju iz tega MSRP za primerljive informacije, ki se nanašajo na letna obdobja, ki so se začela pred 1. januarjem 2005, razen za razkritja v skladu s 37.(a) in (b) členom o računovodskih usmeritvah ter pripoznanih sredstvih, obveznostih, prihodkih in odhodkih (ter denarnih tokovih, če uporablja neposredno metodo).
 
43
 
Če uporaba posameznih zahtev iz 10.–35. člena za primerljive informacije, ki se nanašajo na letna obdobja, ki so se začela pred 1. januarjem 2005, ni praktična, mora podjetje takšno dejstvo razkriti. Uporaba preizkusa ustreznosti obveznosti (15.–19. člen) za takšne primerjalne informacije včasih ni praktično izvedljiva, je pa zelo malo verjetno, da praktično ne bi bilo možno uporabiti drugih zahtev iz 10.–35. člena za takšne primerjalne informacije. MRS 8 razlaga izraz „praktično neizvedljivo“.
 
44
 
Pri uporabi 39.(c)(iii) člena podjetju ni treba razkriti informacij o razvoju terjatev, ki so nastale pred več kot petimi leti od konca prvega poslovnega leta, v katerem je bil uporabljen MSRP. Nadalje, če ni praktično izvedljivo, da podjetje ob prvi uporabi pripravi informacije o razvoju terjatev, ki so nastale pred začetkom najzgodnejšega obdobja, za katerega podjetje predstavlja celotne primerjalne informacije, ki so v skladu s tem MSRP, mora podjetje takšno dejstvo razkriti.
 

Preoblikovanje finančnih sredstev

 
45
 
Ne glede na 4.4.1. člen MSRP 9 lahko zavarovatelj (ni pa mu treba), če spremeni računovodske usmeritve za zavarovalne obveznosti, prerazporedi nekatera ali vsa finančna sredstva, tako da se merijo po pošteni vrednosti prek poslovnega izida. Takšna prerazporeditev je dovoljena, če zavarovatelj spremeni računovodske usmeritve takrat, ko prvič uporabi ta MSRP, in če naknadno spremeni usmeritev, kot je dovoljeno v skladu z 22. členom. Prerazporeditev je sprememba v računovodski usmeritvi, zato se uporablja MRS 8.
 

Uporaba MSRP 4 z MSRP 9

 

Začasna oprostitev uporabe MSRP 9

 
46.
 
Z dokumentom Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe (spremembe MSRP 4), izdanim septembra 2016, sta se spremenila 3. in 5. člen, ter dodali 20.A-20.Q, 35.A in 39.B-39.J člen ter naslovi za 20., 20.K, 20.N in 39.A členom. Podjetje mora te spremembe, ki zavarovateljem, ki izpolnjujejo merila za to, dovoljujejo uporabo začasne oprostitve od MSRP 9, uporabljati za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2018 ali pozneje.
 
47.
 
Podjetje, ki razkrije informacije, ki se zahtevajo v 39.B-39.J členu, uporablja začasne določbe iz MSRP 9, ki so relevantne za presoje, potrebne za ta razkritja. V ta namen se za datum začetka uporabe šteje začetek prvega letnega obdobja, ki se začne 1. januarja 2018 ali pozneje.
 

Izravnalni pristop

 
48.
 
Z dokumentom Uporaba MSRP 9 Finančni instrumenti z MSRP 4 Zavarovalne pogodbe (spremembe MSRP 4), izdanim septembra 2016, sta se spremenila 3. in 5. člen, ter dodali 35.A-35.N in 39.K-39.M člen ter naslovi za 35.A, 35.K, 35.M in 39.J členom. Podjetje mora te spremembe, ki zavarovateljem dovoljujejo uporabo izravnalnega pristopa za določena finančna sredstva, uporabljati, ko začne uporabljati MSRP 9 (glej 35.C člen).
 
49.
 
Zavarovatelj, ki se odloči za uporabo izravnalnega pristopa:
 
(a)
ta pristop uporabi za nazaj za določena finančna sredstva ob prehodu na MSRP 9. Skladno s tem mora podjetje na primer kot prilagoditev začetnega salda nabranega drugega vseobsegajočega donosa pripoznati znesek, ki je enak razliki med pošteno vrednostjo določenih finančnih sredstev, določeno v skladu z MSRP 9, in njihovo knjigovodsko vrednostjo, določeno v skladu z MRS 39;
 
(b)
preračuna primerjalne informacije, da se upošteva izravnalni pristop, samo, če podjetje preračuna primerjalne informacije z uporabo MSRP 9.
 

Priloga A

 

Opredeljeni izrazi

 
Ta priloga je sestavni del MSRP.
 

Cedent

Imetnik police v pozavarovalni pogodbi.

Sestavina vloge

Sestavina pogodbe, ki se ne obračunava kot izvedeni finančni instrument v skladu z MSRP 9, in bi spadala v področje uporabe MSRP 9, če bi bila ločen instrument.

Neposredna zavarovalna pogodba

Zavarovalna pogodba, ki ni pozavarovalna pogodba.

Možnost diskrecijske udeležbe

Pogodbena pravica do dodatnih ugodnosti, kot dopolnilo k zajamčenim zneskom, in sicer:

(a)  takšne, za katere je verjetno, da so pomemben delež v celotnih pogodbenih ugodnostih,

(b)  takšne, za katere znesek ali časovni okvir določi izdajatelj, ter

(c)  takšne, ki pogodbeno temeljijo na:

(i)  izvajanju določene skupine pogodb ali določene vrste pogodb,

(ii)  realiziranih in/ali nerealiziranih naložbenih donosih v zvezi z določeno skupino sredstev v lasti izdajatelja, ali

(iii)  poslovnem izidu podjetja, sklada ali druge osebe, ki izda pogodbo.

 
▼M33
 

Poštena vrednost

je cena, ki bi se prejela za prodajo sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum merjenja. (Glej MSRP 13.)

 
▼B
 

Pogodba o finančnem poroštvu

Pogodba, ki od izdajatelja zahteva, da opravi določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, ki je nastala zaradi tega, ker določeni dolžnik ni pravočasno izvedel plačila v prvotnem ali spremenjenem roku dolžniškega instrumenta.

Finančno tveganje

Tveganje potencialne bodoče spremembe ene ali več določenih obrestnih mer, cene finančnega instrumenta, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen ali tečajev, kreditnega tveganja ali kreditnega indeksa oz. druge spremenljivke, če v primeru nefinančne spremenljivke taka spremenljivka ni značilna za eno od pogodbenih strank.

Zajamčeni zneski

Plačila ali druge zneske, do katerih je točno določen imetnik police ali naložbenik brezpogojno upravičen in niso pogojena s pogodbeno določeno presojo izdajatelja.

Zajamčeni element

Obveznost plačila zajamčenih zneskov, vključenih v pogodbo, ki vključuje možnost diskrecijske udeležbe.

Zavarovalno sredstvo

Zavarovateljeve čiste pogodbene pravice iz naslova zavarovalne pogodbe.

Zavarovalna pogodba

Pogodba, po kateri ena stranka (zavarovatelj) prevzame precejšnje zavarovalno tveganje od druge stranke (imetnik police) tako da se strinja, da bo imetniku police povrnila škodo, ki bi jo imetnik police utrpel v določenem bodočem dogodku (zavarovani dogodek). (Glej Prilogo B za nadaljnja navodila glede te definicije).

Zavarovalna obveznost

Zavarovateljeve čiste pogodbene obveznosti iz naslova zavarovalne pogodbe.

Zavarovalno Tveganje

Tveganja, razen finančnega tveganja, ki so prenesena z imetnika police na izdajatelja.

Zavarovani dogodek

Negotov bodoči dogodek, ki ga pokriva zavarovalna pogodba in ustvarja zavarovalno tveganje.

Zavarovatelj

Stranka, ki ima obveznosti iz naslova zavarovalne pogodbe, da povrne škodo imetniku police v primeru zavarovalnega dogodka.

Preizkus ustreznosti obveznosti

Ocena, ali je treba povečati knjigovodsko vrednost zavarovalne obveznosti (ali zmanjšati knjigovodsko vrednost povezanih odloženih stroškov pridobivanja ali povezanih neopredmetenih sredstev), na podlagi pregleda bodočih denarnih tokov.

Imetnik police

Stranka, ki ima pravico do povračila škode iz naslova zavarovalne pogodbe v primeru zavarovalnega dogodka.

Pozavarovalna sredstva

Cedentove čiste pogodbene pravice iz naslova pozavarovalne pogodbe.

Pozavarovalna pogodba

Zavarovalna pogodba, ki jo izda en zavarovatelj (pozavarovatelj), da z njo povrne škodo drugemu zavarovatelju (cedentu) za izgube iz naslova ene ali več pogodb, ki jih izda cedent.

Pozavarovatelj

Stranka, ki ima obveznosti iz naslova pozavarovalne pogodbe, da povrne škodo cedentu v primeru zavarovalnega dogodka.

Razstaviti

Obračun sestavin pogodbe, kot da bi bile ločene pogodbe.

 

Priloga B

 

Definicija zavarovalne pogodbe

 
Ta priloga je sestavni del MSRP.
 
B1
 
Ta priloga podaja navodila glede definicije zavarovalne pogodbe v Prilogi A. Obravnava naslednja vprašanja:
 
(a)
izraz „negotov bodoči dogodek“ (B2.–B4. člen),
 
(b)
plačila v naravi (B5.–B7. člen),
 
(c)
zavarovalna in ostala tveganja (B8.–B17. člen),
 
(d)
primeri zavarovalnih pogodb (B18.–B21. člen),
 
(e)
pomembna zavarovalna tveganja (B22.–B28. člen), ter
 
(f)
spremembe v stopnjah zavarovalnega tveganja (B29. in B30. člen).
 

Negotov bodoči dogodek

 
B2
 
Negotovost (ali tveganje) je bistvo zavarovalne pogodbe. Zaradi tega je vsaj eden od naslednjih dogodkov negotov pri sklenitvi zavarovalne pogodbe:
 
(a)
ali se bo pojavil zavarovalni dogodek,
 
(b)
kdaj se bo pojavil, ali
 
(c)
koliko bo moral plačati zavarovatelj, če se pojavi.
 
B3
 
V nekaterih zavarovalnih pogodbah je zavarovalni dogodek odkritje škode v času trajanja pogodbe, tudi če taka škoda izhaja iz dogodka, ki se je zgodil pred sklenitvijo pogodbe. V drugih zavarovalnih pogodbah je zavarovalni dogodek tisti dogodek, ki se zgodi v času trajanja pogodbe, tudi če je posledična škoda ugotovljena po izteku pogodbenega obdobja.
 
B4
 
Nekatere zavarovalne pogodbe pokrivajo dogodke, ki so se že zgodili, vendar pa je njihov finančni vpliv še negotov. Tak primer je pozavarovalna pogodba, ki krije neposrednega zavarovatelja pred neugodnim razpletom terjatev, o katerih so imetniki polic že poročali. V takšnih pogodbah je zavarovalni dogodek odkritje končnih stroškov takšnih terjatev.
 

Plačila v naravi

 
B5
 
Nekatere zavarovalne pogodbe zahtevajo ali dovoljujejo plačila v naravi. Tak primer je situacija, ko mora zavarovatelj neposredno nadomestiti ukraden izdelek, namesto da bi imetniku poplačal škodo. Drug primer je situacija, ko zavarovatelj uporabi svoje lastno bolnišnično in zdravstveno osebje, ki nudi zdravstvene storitve, opredeljene v pogodbi.
 
B6
 
Nekatere pogodbe, ki temeljijo na storitvah po fiksni ceni, v katerih je nivo storitve odvisen od negotovega dogodka, so v skladu z definicijo zavarovalne pogodbe v tem MSRP, vendar pa v nekaterih državah ne veljajo kot zavarovalne pogodbe. Tak primer je vzdrževalna pogodba, po kateri se ponudnik storitve obveže, da bo popravil določeno opremo v primeru okvare. Fiksna cena storitve temelji na pričakovanem številu okvar, pri čemer pa ni gotovo, ali se bo nek stroj dejansko pokvaril. Okvara opreme povzroča škodo lastniku, ki je upravičen do odškodnine po pogodbi (v naravi, ne v denarju). Spet drug primer je pogodba za nudenje storitev v primeru okvare avtomobila, v kateri se ponudnik obvezuje, da bo za fiksno letno nadomestilo nudil pomoč na cesti ali odvlekel avto do najbližje servisne delavnice. Takšna pogodba ustreza definiciji zavarovalne pogodbe, tudi če se ponudnik storitev ne strinja, da bo opravil popravila ali zagotovil nadomestne dele.
 
B7
 
Uporaba MSRP za pogodbe, opisane v B6. členu, najverjetneje ne bo pomenila večjega bremena kot uporaba MSRP, ki bi se uporabljali, če takšne pogodbe ne bi spadale v področje uporabe tega MSRP:
 
(a)
Ni verjetno, da bodo nastale materialne obveznosti za okvare in napake, ki so se že pojavile.
 
(b)
Če bi se uporabljal MSRP 15, bi ponudnik storitev prihodke pripoznal, ko bi storitev prenesel na kupca (ob upoštevanju drugih predpisanih meril). Tak način je sprejemljiv tudi v skladu s tem MSRP, ki ponudniku storitev dovoljuje, da (i) še naprej uporablja obstoječe računovodske usmeritve za te pogodbe, razen če vključujejo postopke, ki jih prepoveduje 14. člen, in (ii) izboljša računovodske usmeritve, če to dovoljujejo 22.–30. člen.
 
(c)
Ponudnik storitev preuči, če stroški izpolnjevanja pogodbenih obveznosti nudenja storitev presegajo znesek vnaprejšnjih plačil/prihodkov. To naredi tako, da opravi preizkus ustreznosti obveznosti, kot je opisan v 15.–19. členu tega MSRP. Če za te pogodbe ne velja ta MSRP, ponudnik storitev uporabi MRS 37, s katerim določi, ali so pogodbe kočljive.
 
(d)
Za take pogodbe zahteve po razkritju iz tega MSRP najverjetneje ne pomenijo bistveno obsežnejših razkritij od tistih, ki jih zahtevajo drugi MSRP.
 

Razlikovanje med zavarovalnim tveganjem in drugimi tveganji

 
B8
 
Definicija zavarovalne pogodbe se nanaša na zavarovalno tveganje, ki ga ta MSRP opredeljuje kot tveganje, ki ni finančno tveganje, preneseno z imetnika pogodbe na izdajatelja. Pogodba, ki izdajatelja izpostavlja finančnemu tveganju brez pomembnega zavarovalnega tveganja, ni zavarovalna pogodba.
 
B9
 
Definicija finančnega tveganja v Prilogi A vključuje seznam finančnih in nefinančnih spremenljivk. Ta seznam vključuje nefinančne spremenljivke, ki niso specifične za katero od pogodbenih strank, kot je na primer indeks izgub iz naslova potresov v določeni regiji ali indeks temperatur v nekem mestu. Ne vključuje pa nefinančnih spremenljivk, ki so specifične za katero od pogodbenih strank, kot je na primer pojav ali odsotnost požara, ki poškoduje ali uniči sredstvo te pogodbene stranke. Nadalje, tveganje sprememb v pošteni vrednosti nefinančnega sredstva ni finančno tveganje, če poštena vrednost ne odraža le sprememb v tržni ceni takšnih sredstev (finančna spremenljivka), ampak tudi stanje specifičnega nefinančnega sredstva v lasti pogodbene stranke (nefinančna spremenljivka). Na primer, če garancija preostale vrednosti določenega avtomobila poroka izpostavlja tveganju sprememb v fizičnem stanju avtomobila, je tako tveganje zavarovalno, ne finančno.
 
B10
 
Nekatere pogodbe izdajatelja izpostavljajo finančnemu tveganju, poleg obsežnega zavarovalnega tveganja. Takšne so na primer številne življenjske zavarovalne pogodbe, ki jamčijo minimalen donos imetniku (ustvarjanje finančnega tveganja) in obljubljajo zneske v primeru smrti, ki včasih bistveno presegajo stanje na računu imetnika police (ustvarjanje zavarovalnega tveganja v obliki tveganja umrljivosti). Takšne pogodbe so zavarovalne pogodbe.
 
B11
 
Po nekaterih pogodbah zavarovalni dogodek sproži plačilo zneska, ki je vezan na cenovni indeks. Takšne pogodbe so zavarovalne pogodbe, če je plačilo, ki je pogojeno z zavarovalnim dogodkom, pomembno. Tako na primer življenjsko pogojene rente, vezane na indeks rasti življenjskih stroškov, prenašajo zavarovalno tveganje, saj plačilo sproži negotov dogodek – doživetje rentnika. Povezava z indeksom cen je vgrajen izveden finančni instrument, ki pa hkrati prenaša zavarovalno tveganje. Če je nastali prenos zavarovalnega tveganja pomemben, je vgrajen izveden finančni instrument v skladu z definicijo zavarovalne pogodbe in ga ni treba ločevati in meriti po pošteni vrednosti (glej 7. člen tega MSRP).
 
B12
 
Definicija zavarovalnega tveganja se nanaša na tveganje, ki ga zavarovatelj prevzame od imetnika police. Z drugimi besedami je zavarovalno tveganje predhodno obstoječe tveganje, preneseno z imetnika police na zavarovatelja. Tako novo tveganje, ki ga ustvari pogodba, ni zavarovalno tveganje.
 
B13
 
Definicija zavarovalne pogodbe se nanaša na negativne učinke na imetnika police. Definicija ne omejuje plačila zavarovatelja v znesku, ki je enak finančnemu vplivu negativnega učinka. Na primer, definicija ne izključuje kritja „novo za staro“, ki imetniku police zagotavlja zadostno plačilo in omogoča nadomestitev poškodovanega starega sredstva z novim sredstvom. Prav tako definicija ne omejuje plačila pod izrazom pogodba o življenjskem zavarovanju za finančno izgubo, ki jo utrpijo vzdrževani člani pokojnika, niti ne preprečuje plačila vnaprej določenih zneskov za ovrednotenje izgube, ki jo povzroči smrt ali nesreča.
 
B14
 
Nekatere pogodbe zahtevajo plačilo, če se zgodi določen negotov dogodek, ne zahtevajo pa negativnega vpliva na imetnika police kot predpogoja za plačilo. Takšna pogodba ni zavarovalna pogodba, tudi če jo imetnik uporabi za omilitev osnovne izpostavljenosti tveganju. Na primer, če imetnik uporabi izpeljan finančni instrument za zavarovanje osnovne nefinančne spremenljivke, povezane z denarnimi tokovi iz naslova sredstva podjetja, izpeljan finančni instrument ni zavarovalna pogodba, saj plačilo ni pogojeno z negativnim vplivom zmanjšanja denarnih tokov iz naslova sredstva na imetnika. In obratno, definicija zavarovalne pogodbe se nanaša na negotov dogodek, pri čemer je negativen učinek na imetnika police predpogoj, določen v pogodbi. Ta predpogoj, določen v pogodbi, ne zahteva, da mora zavarovatelj ugotoviti, ali je dogodek dejansko povzročil negativen vpliv, dovoljuje pa zavarovatelju, da zavrne plačilo, če ni prepričan, da je dogodek dejansko povzročil negativen vpliv.
 
B15
 
Iztek ali nadaljnji obstoj tveganja (t.j. tveganja, da bo nasprotna pogodbena stranka prekinila pogodbo prej ali kasneje, kot je pričakoval izdajatelj pri določanju cene pogodbe) ni zavarovalno tveganje, saj plačilo nasprotni stranki ni pogojeno z negotovim bodočim dogodkom, ki negativno vpliva na nasprotno stranko. Podobno tudi stroškovno tveganje (t.j. tveganje nepričakovanih povečanj stroškov splošnih služb, povezanih z izpolnjevanjem pogodbe in ne toliko stroškov v zvezi z zavarovalnimi dogodki) ni zavarovalno tveganje, saj nepričakovano povečanje stroškov nima negativnega vpliva na nasprotno stranko.
 
B16
 
Zato pogodba, ki izpostavlja izdajatelja tveganju izteka, nadaljnjega obstoja ali stroškovnemu tveganju, ni zavarovalna pogodba, razen če zavarovatelja hkrati izpostavlja zavarovalnemu tveganju. Vendar pa v primeru, da izdajatelj te pogodbe omili tako tveganje z uporabo dodatne pogodbe, s katero prenese del tveganja na tretjo stranko, takšna druga pogodba to tretjo stranko izpostavlja zavarovalnemu tveganju.
 
B17
 
Zavarovatelj lahko prevzame precejšnje zavarovalno tveganje od imetnika police le, če zavarovatelj ni povezan z imetnikom police. V primeru vzajemnega zavarovatelja, tak zavarovatelj prevzame tveganje od vsakega posameznega imetnika police in ga združi. Čeprav imetniki polic kot lastniki skupaj nosijo to združeno tveganje, vzajemni zavarovatelj še vedno prevzame tveganje, ki je bistvo zavarovalne pogodbe.
 

Primeri zavarovalnih pogodb

 
B18
 
V nadaljevanju so navedeni primeri pogodb, ki štejejo za zavarovalne pogodbe, če je preneseno zavarovalno tveganje pomembno:
 
(a)
zavarovanje proti kraji ali škodi na lastnini;
 
(b)
zavarovanje proti odgovornosti za izdelke, poklicne odgovornosti, civilne odgovornosti ali pravnih stroškov;
 
(c)
življenjsko zavarovanje in vnaprej plačane pogrebne storitve (čeprav je smrt gotova, pa ni gotovo, kdaj bo nastopila ali, v nekaterih primerih življenjskih zavarovanj, ali bo smrt nastopila v obdobju, ki ga pokriva zavarovanje);
 
(d)
življenjsko pogojene rente in pokojnine (t.j. pogodbe, ki nudijo nadomestila za negotove bodoče dogodke – doživetje rentnika ali upokojenca – ki rentniku ali upokojencu omogočajo vzdrževanje ustreznega življenjskega standarda, na katerega bi sicer negativno vplivalo njegovo/njeno doživetje);
 
(e)
zdravstveno in invalidsko zavarovanje;
 
(f)
varščine, osebna jamstva, garancije za dobro izvedbo posla ter jamstva za resnost ponudbe (t.j. pogodbe, ki zagotavljajo nadomestilo v primeru, da druga stranka ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti, na primer obveznosti izgradnje objekta);
 
(g)
kreditno zavarovanje, ki zagotavlja določena plačila, s katerimi se imetniku povrne izguba, nastala zaradi tega, ker določen dolžnik ni izvedel plačila ob njegovi zapadlosti v skladu s prvotnimi ali spremenjenimi pogoji dolžniškega instrumenta. Takšne pogodbe imajo lahko različne pravne oblike, kot so na primer poroštva, nekatere vrste akreditivov, pogodbe o kreditnih izvedenih produktih ali zavarovalne pogodbe. Vendar pa te pogodbe kljub temu, da ustrezajo opredelitvi zavarovalne pogodbe, ustrezajo tudi opredelitvi pogodbe o finančnem poroštvu v MSRP 9 in spadajo v področje uporabe MRS 32 [opomba izpuščena] in MSRP 9, in ne tega MSRP (glej 4.(d) člen). Če pa je izdajatelj pogodbe o finančnem poroštvu predhodno izrecno navedel, da take pogodbe obravnava kot zavarovalne pogodbe in da je uporabil obračunavanje, ki se uporablja za zavarovalne pogodbe, se lahko odloči, da bo za take pogodbe o finančnem poroštvu uporabljal MRS 32 [opomba izpuščena] in MSRP 9 ali ta standard.
 
(h)
jamstva za proizvode. Jamstva za proizvode, ki jih izda tretja stranka za blago, ki ga prodaja proizvajalec, distributer ali prodajalec, spadajo v okvir tega MSRP. Vendar pa jamstva za proizvode, ki jih neposredno izda proizvajalec, distributer ali prodajalec, ne spadajo v ta okvir, saj jih pokriva MRS 18 Prihodki in MRS 37;
 
(i)
zavarovanje lastninske pravice (t.j. zavarovanje za primer odkritja napak v povezavi z lastninsko pravico do zemlje, ki niso bile očitne v trenutku, ko je bila sklenjena zavarovalna pogodba). V takšnem primeru je zavarovalni dogodek odkritje napak v povezavi z lastninsko pravico, ne pa samih napak;
 
(j)
pomoč na potovanjih (t.j. povračilo škode, ki so jo imetniki polic utrpeli na potovanjih, v denarju ali naravi). B6. in B7. člen obravnavata nekatere tovrstne pogodbe;
 
(k)
jamstva za naravne nesreče, ki zagotavljajo zmanjšana plačila glavnice, obresti ali obeh, če določen dogodek negativno vpliva na izdajatelja jamstva (razen če tak določen dogodek, kot je na primer sprememba obrestne mere ali deviznega tečaja, ne ustvari pomembnega zavarovalnega tveganja);
 
(l)
zamenjave zavarovanj in drugih pogodb, ki zahtevajo plačilo, zasnovano na podnebnih, geoloških ali drugih fizičnih spremenljivkah, značilnih za eno od pogodbenih strank;
 
(m)
pozavarovalne pogodbe.
 
B19
 
V nadaljevanju so predstavljeni primeri pogodb, ki niso zavarovalne pogodbe:
 
(a)
pogodbe o finančnih naložbah, ki imajo pravno obliko zavarovalne pogodbe, vendar zavarovatelja ne izpostavljajo pomembnemu tveganju, kot so na primer življenjske zavarovalne pogodbe, s katerimi zavarovatelj ne prevzema pomembnega tveganja umrljivosti (takšne so na primer pogodbe o nezavarovalnih finančnih tveganjih ali storitvah, glej B20. in B21. člen);
 
(b)
pogodbe, ki imajo pravno obliko zavarovalnih pogodb, vendar prenašajo vsa pomembna zavarovalna tveganja nazaj na imetnika police preko izvršljivih mehanizmov, ki jih ni možno ukiniti, in ki prilagajajo bodoča plačila s strani imetnikov polic kot neposreden rezultat zavarovanih izgub, kot so na primer nekatere finančne pozavarovalne pogodbe ali določene skupine pogodb (takšne pogodbe so običajno pogodbe o nezavarovalnih finančnih tveganjih ali storitvah, glej B20. in B21. člen);
 
(c)
samozavarovanje, ali z drugimi besedami zadržanje tveganja, ki bi ga lahko pokrilo zavarovanje (v takem primeru ne gre za zavarovalno pogodbo, saj ni dogovora z drugo stranko);
 
(d)
pogodbe (kot so na primer igralniške pogodbe), ki zahtevajo plačilo, če se zgodi določen negotov dogodek, ne zahtevajo pa negativnega vpliva takega dogodka na imetnika police kot pogodbenega predpogoja za plačilo. To pa ne preprečuje specifikacije vnaprej določenih izplačil za ovrednotenje izgube, ki jo povzroči določen dogodek, kot je na primer smrt ali nesreča (glej B13. člen);
 
(e)
izvedeni finančni instrumenti, ki eno od pogodbenih strank izpostavljajo finančnemu tveganju, ne pa tudi zavarovalnemu tveganju, saj od te stranke zahtevajo izvršitev plačila izključno na osnovi spremembe ene ali več določenih obrestnih mer, cene finančnega instrumenta, cene blaga, deviznega tečaja, indeksa cen ali tečajev, bonitetne ocene ali kreditnega indeksa oz. druge spremenljivke, če v primeru nefinančne spremenljivke taka spremenljivka ni specifična za eno od pogodbenih strank (glej MSRP 9);
 
(f)
s kreditom povezano poroštvo (ali akreditiv, pogodba o kreditnih izvedenih produktih ali kreditna zavarovalna pogodba), ki zahteva plačilo tudi v primeru, ko imetnik police ni utrpel škode zaradi dolžnikovega nepravočasnega plačila (glej MSRP 9);
 
(g)
pogodbe, ki zahtevajo plačilo, zasnovano na podnebnih, geoloških ali drugih fizičnih spremenljivkah, ki niso značilne za eno od pogodbenih strank (znani tudi kot vremenski izpeljani finančni instrumenti);
 
(h)
jamstva za naravne nesreče, ki predvidevajo zmanjšano plačilo glavnice, obresti ali obeh, zasnovana na podnebnih, geoloških ali drugih fizičnih spremenljivkah, ki niso značilne za eno od pogodbenih strank.
 
B20
 
Če pogodbe, opisane v B19. členu, ustvarijo finančna sredstva ali finančne obveznosti, spadajo v področje uporabe MSRP 9. To med drugim pomeni, da pogodbene stranke uporabljajo tako imenovano obračunavanje vlog, ki vključuje naslednje:
 
(a)
ena stranka pripozna prejeto nadomestilo kot finančno obveznost in ne kot prihodek,
 
(b)
druga stranka pripozna prejeto nadomestilo kot finančno sredstvo in ne kot odhodek.
 
B21
 
Če pogodbe, opisane v B19. členu, ne ustvarijo finančnih sredstev ali finančnih obveznosti, se uporablja MSRP 15. V skladu z MSRP 15 se prihodki pripoznajo, ko podjetje izpolni (oz. izpolnjuje) izvršitveno obvezo, tako da prenese obljubljeno blago ali storitev kupcu. Pripozna se znesek, ki odraža nadomestilo, do katerega je podjetje po pričakovanju upravičeno.
 

Pomembno zavarovalno tveganje

 
B22
 
Pogodba je zavarovalna pogodba le, če prenaša pomembno zavarovalno tveganje. Zavarovalno tveganje obravnava B8.–B21. člen. Naslednji členi pa obravnavajo sodila, s katerimi se ocenjuje, ali je zavarovalno tveganje pomembno.
 
B23
 
Zavarovalno tveganje je pomembno, če, in zgolj če bi lahko zavarovalni dogodek povzročil, da bi moral zavarovatelj plačati pomembne dodatne zneske, po kakršnemkoli scenariju razen tistih, ki ne vključujejo trgovalne sestavine (t.j. nimajo očitnega učinka na gospodarnost transakcije). Če je treba po scenarijih, ki vključujejo trgovalno sestavino, plačati pomembne dodatne zneske, je lahko izpolnjen pogoj iz prejšnjega stavka tudi v primeru, ko obstaja izjemno mala verjetnost, da se bo zgodil zavarovalni dogodek, ali kadar je pričakovana (t.j. z verjetnostjo tehtana) sedanja vrednost pogojnih denarnih tokov majhen delež pričakovane sedanje vrednosti vseh preostalih pogodbenih denarnih tokov.
 
B24
 
dodatni zneski, opisani v B23. členu, se nanašajo na zneske, ki presegajo tiste, ki bi jih bilo treba plačati v primeru, da se ne bi zgodil zavarovalni dogodek (razen scenarijev, ki ne vključujejo trgovalne sestavine). Takšni dodatni zneski vključujejo stroške obravnave in ocenjevanja terjatev, ne pa tudi:
 
(a)
izgube sposobnosti zaračunavanja bodočih storitev imetniku police. V življenjskih zavarovalnih pogodbah, vezanih na naložbe, na primer smrt imetnika police pomeni, da zavarovatelj ne more več opravljati storitev vodenja naložbe in zanje zaračunavati provizij. Vendar pa takšna ekonomska izguba zavarovatelja ne predstavlja zavarovalnega tveganja, prav tako pa upravitelj vzajemnega sklada ne prevzema zavarovalnega tveganja v povezavi z morebitno smrtjo stranke. Zato potencialna izguba bodočih provizij za vodenje naložb ni pomembna pri ocenjevanju obsega tveganja, prenesenega s pogodbo;
 
(b)
odpovedi stroškom, ki bi nastali v primeru prekinitve ali predaje v primeru smrti. Ker omenjeni stroški začenjajo obstajati s pogodbo, odpoved takim stroškom ne daje imetniku police pravic do povračila za tveganja, ki so obstajala že prej. Zato niso pomembni pri ocenjevanju obsega tveganja, prenesenega s pogodbo;
 
(c)
plačila, pogojenega z dogodkom, ki ne povzroča pomembne izgube imetniku pogodbe. Vzemimo za primer pogodbo, ki od izdajatelja zahteva plačilo enega milijona denarne enote, če na sredstvu nastane fizična škoda, ki za imetnika predstavlja nepomembno ekonomsko izgubo ene denarne enote. V takšni pogodbi imetnik prenese na izdajatelja nepomembno tveganje izgube ene denarne enote. Hkrati pa pogodba ustvarja nezavarovalno tveganje, da bo moral izdajatelj plačati 999 999 denarnih enot, če se zgodi določen dogodek. Ker izdajatelj ne prevzame pomembnega zavarovalnega tveganja od imetnika, takšna pogodba ni zavarovalna pogodba;
 
(d)
možne pozavarovalne povrnitve. Te zavarovatelj obračuna ločeno.
 
B25
 
Zavarovatelj mora oceniti pomembnost zavarovalnega tveganja v vsakem primeru posebej in ne na podlagi sklicevanja na pomembnost računovodskih izkazov (Opomba 53). Tako je lahko zavarovalno tveganje pomembno tudi v primerih, ko obstaja minimalna verjetnost materialne škode za celotno knjigo pogodb. Takšno ocenjevanje posameznih primerov pogodb olajša opredelitev pogodb kot zavarovalnih pogodb. Če pa je relativno homogena knjiga malih pogodb sestavljena le iz takšnih pogodb, ki prenašajo zavarovalno tveganje, zavarovatelju ni treba preverjati vsake pogodbe v tej knjigi in tako ugotavljati tistih nekaj neizpeljanih pogodb, ki prenašajo nepomembno zavarovalno tveganje.
 
B26
 
Iz B23.–B25. člena izhaja, da je pogodba, v skladu s katero se izplača povračilo ob smrti, ki presega zaslužek, plačljiv ob doživetju, zavarovalna pogodba, razen če je dodatno povračilo ob smrti nepomembno (gledano z vidika pogodbe in ne celotne knjige pogodb). Kot je omenjeno v B24.(b) členu, odpoved stroškom prekinitve ali predaje v primeru smrti, ni vključena v to oceno, če takšna odpoved ne daje imetniku police pravic do povračila za tveganja, ki so obstajala že prej. Prav tako je rentna pogodba, po kateri se izplačujejo redni zneski do konca življenja imetnika police, zavarovalna pogodba, razen če celoten znesek življenjsko pogojenih izplačil ni pomemben.
 
B27
 
B23. člen se nanaša na dodatne zneske. Takšni dodatni zneski lahko vključujejo zahtevo po njihovem predčasnem izplačilu, če se zavarovalni dogodek zgodi prej in plačilo ni prilagojeno časovni vrednosti denarja. Tak primer je celotno življenjsko zavarovanje za fiksen znesek (z drugimi besedami, zavarovanje, ki zagotavlja fiksno izplačilo ob smrti imetnika police, brez datuma poteka veljavnosti kritja). Gotovo je, da bo imetnik police umrl, negotov pa je datum smrti. Zavarovatelj bo utrpel škodo pri tistih posameznih pogodbah, pri katerih imetniki polic umrejo zgodaj, tudi če z vidika celotne knjige pogodb ne bo beležil izgub.
 
B28
 
Če je zavarovalna pogodba razstavljena na sestavino vloge in zavarovalno sestavino, je pomembnost prenosa zavarovalnega tveganja ocenjena z vidika zavarovalne sestavine. Pomembnost zavarovalnega tveganja, prenesenega z vgrajenim izpeljanim instrumentom je ocenjena z vidika vgrajenega izpeljanega instrumenta.
 

Spremembe stopnje zavarovalnega tveganja

 
B29
 
Nekatere pogodbe ob sklenitvi ne prenašajo nikakršnega zavarovalnega tveganja na izdajatelja, čeprav prenašajo zavarovalno tveganje kasneje. Vzemimo za primer pogodbo, ki zagotavlja določen donos na investicijo in vključuje opcijo za imetnika police, da lahko ob zapadlosti uporabi iztržek od investicije za nakup življenjsko pogojene rente po trenutnih rentnih stopnjah, ki jih zavarovatelj zaračunava drugim novim rentnikom takrat, ko imetnik police uveljavlja opcijo. Pogodba ne prenaša nikakršnega zavarovalnega tveganja na izdajatelja, dokler opcija ni uveljavljena, saj lahko zavarovatelj po lastni presoji določi ceno rente na takšni osnovi, ki odraža zavarovalno tveganje, ki je v tem času preneseno na zavarovatelja. Vendar pa, kadar pogodba določa stopnjo rente (ali osnovo za določitev stopnje rente), taka pogodba prenaša zavarovalno tveganje na izdajatelja ob sklenitvi.
 
B30
 
Pogodba, ki šteje kot zavarovalna pogodba, ostane zavarovalna pogodba vse do takrat, ko so ukinjene ali se iztečejo vse pravice in obveznosti.
 

OPOMBE

 
(49) Obravnavane obveznosti za zavarovanje so tiste obveznosti (in povezani odloženi stroški pridobitve ter neopredmetenih sredstev), za katere zavarovateljeve obveznosti ne zahtevajo preizkusa ustreznosti obveznosti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve 16. člena.
 
(50) V tem členu zavarovalne obveznosti vključujejo povezane stroške pridobivanja in neopredmetena sredstva, kot so opisana v 31. in 32. členu.
 
(51) Če podjetje uporablja MSRP 7, se sklicevanje na MRS 32 zamenja s sklicevanjem na MSRP 7.
 
(52) Če podjetje uporablja MSRP 7, se sklicevanje na MRS 32 nadomesti s sklicevanjem na MSRP 7.
 
(53) Za ta namen pogodbe, sklenjene istočasno z eno nasprotno pogodbeno stranko (ali pogodbe, ki so sicer neodvisne), tvorijo eno samo pogodbo.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window