Navigacija

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 64-2828/2019, stran 7691 DATUM OBJAVE: 25.10.2019

VELJAVNOST: od 1.11.2019 / UPORABA: od 1.11.2019

RS 64-2828/2019

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 1.11.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.12.2019: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 64/19

Časovnica

Na današnji dan, 6.12.2019 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.11.2019
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

2828. Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

 
Na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 59/11, 55/17, 5/18) ter 4., 17. in 19. člena Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema (Uradni list RS, št. 100/13) izdaja Svet Banke Slovenije
 

S K L E P
o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

 

1. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(Vsebina in namen sklepa)

 
(1)
Banka Slovenije s ciljem »blažitve in preprečitve čezmerne rasti kreditiranja in čezmernega finančnega vzvoda« uvaja makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva.
 
(2)
Sklep določa tri makrobonitetne instrumente:
 
(a)
najdaljšo dovoljeno dobo odplačila oziroma ročnosti ter delež dovoljenih odstopanj (izjem) od najdaljše dovoljene dobe odplačila oziroma ročnosti kreditnih pogodb za potrošni namen ob njihovi sklenitvi;
 
(b)
najvišjo dovoljeno vrednost ter delež dovoljenih odstopanj (izjem) od najvišje dovoljene vrednosti razmerja med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe;
 
(c)
najvišjo priporočeno vrednost razmerja med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe.
 
(3)
Določbe tega sklepa se uporabljajo za banke, hranilnice ter podružnice bank držav članic in podružnice bank tretjih držav v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: banke).
 
(4)
Sklep ne posega v pravila glede odgovornosti bank pri prevzemanju in upravljanju tveganj. Banke še naprej same določajo svojo interno politiko prevzemanja in upravljanja tveganj, skladno s Sklepom o ureditvi notranjega upravljanja, upravljalnem organu in procesu ocenjevanja ustreznega notranjega kapitala za banke in hranilnice (Uradni list RS, št. 73/15, 49/16, 68/17, 33/18, 81/18 in 45/19).
 
(5)
Kadar se ta sklep sklicuje na določbe drugih predpisov, se te določbe uporabljajo v njihovem vsakokrat veljavnem besedilu.
 

2. člen

(Opredelitve pojmov)

 
Za namen tega sklepa veljajo naslednje opredelitve pojmov:
 
(a)
'potrošnik' je fizična oseba, ki deluje za namene izven svoje poklicne ali pridobitne dejavnosti;
 
(b)
'kreditna pogodba' je pogodba, s katero dajalec kredita potrošniku da ali obljubi, da mu bo dal kredit v obliki odloga plačila, posojila ali drugega podobnega finančnega dogovora.
 
(c)
'stanovanjska nepremičnina' je nepremičnina, namenjena oziroma predvidena za stanovanjsko rabo;
 
(d)
'kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino' (»stanovanjski kredit«) je kreditna pogodba:
 
-
katere terjatev je zavarovana z zastavno pravico na stanovanjski nepremičnini v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja (»kreditna pogodba, zavarovana s stanovanjsko nepremičnino«), ali
 
-
katere namen je pridobiti ali ohraniti lastninsko pravico na obstoječi ali načrtovani stanovanjski nepremičnini (vključujoč obnovo).
 
(e)
'kreditna pogodba za potrošni namen' (»potrošniški kredit«) je vsaka kreditna pogodba, ki ni kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino.
 
(f)
'znesek kredita' vključuje celoten znesek kredita odobren ob sklenitvi kreditne pogodbe. Pri kreditih, ki se izplačujejo v tranšah (npr. krediti za nepremičnine v gradnji), se upošteva celoten znesek odobrenega kredita, ne glede na to, kdaj je izvedeno izplačilo;
 
(g)
'vrednost stanovanjske nepremičnine' je vrednost stanovanjske nepremičnine ocenjena v skladu z zakonom, ki ureja potrošniške kredite. V primeru nepremičnine v gradnji ali obnovi se uporabi predvideno vrednost nepremičnine po gradnji oziroma obnovi. V primeru predhodnih obremenitev s hipotekami na isti nepremičnini se vrednost nepremičnine zmanjša za celotni znesek dolga, ki je že zavarovan s hipotekami na tej nepremičnini. V primeru enakega vrstnega reda hipotek se vrednost nepremičnine proporcionalno porazdeli med dolgove, zavarovane s hipotekami na tej nepremičnini. Za namene tega sklepa, vrednost nepremičnine ne upošteva notranjih prilagoditev in načinov izračuna vrednosti nepremičnine, ki se uporabljajo za namene obvladovanja tveganj. Na vrednost nepremičnine se ne aplicira odbitkov (ang. haircut);
 
(h)
'LTV (angl. Loan-to value)' je razmerje med zneskom kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, ob sklenitvi kreditne pogodbe;
 
(i)
'celotni dolg potrošnika' se nanaša na celotni dolg potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe. Ta dolg vključuje znesek kredita, ki je predmet zadevne kreditne pogodbe ter zneske vseh ostalih neporavnanih kreditnih pogodb z izjemo dolgov, povezanih s kreditnimi karticami in limiti;
 
(j)
'strošek servisiranja kredita' predstavlja anuiteto ob sklenitvi kreditne pogodbe, ki vključuje obresti in odplačilo glavnice (razdolžnino). Ne glede na dejanski način odplačevanja kredita se pri vseh kreditih upošteva predpostavka anuitetnega načina odplačevanja. Pri kreditih, pri katerih se obrestna mera tekom njihove življenjske dobe spreminja (npr. promocijska obrestna mera v prvih nekaj mesecih odplačila kredita), se anuiteta izračuna na podlagi povprečne pogodbene obrestne mere, izračunane ob upoštevanju celotne življenjske dobe kredita. Pri kreditih z variabilno obrestno mero se pri izračunu povprečne pogodbene obrestne mere predpostavi, da referenčna obrestna mera ostane nespremenjena skozi življenjsko dobo kredita;
 
(k)
'strošek servisiranja celotnega dolga' je seštevek stroškov servisiranj kreditov, ki so všteta v celotni dolg kreditojemalca;
 
(l)
'letni strošek servisiranja celotnega dolga' je seštevek stroškov servisiranja celotnega dolga v obdobju enega leta po datumu sklenitve nove kreditne pogodbe;
 
(m)
'letni dohodek potrošnika' je dohodek potrošnika v obdobju enega leta pred datumom sklenitve nove kreditne pogodbe. Banka upošteva naslednje vrste dohodkov: prejemke iz vseh dohodkovnih virov, kot jih opredeljuje zakon o dohodnini (dohodki iz delovnega razmerja, dohodki iz dejavnosti, pokojnine, prejemki od oddaje nepremičnin, finančnih investicij ter drugih virov), razen prejemkov enkratne oziroma občasne narave (npr. jubilejne in izredne nagrade) ter prejemkov, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje izvzeti iz izvršbe. Dohodki so zmanjšani za davke in prispevke (npr. prispevki za zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in socialna zavarovanja) ter se upoštevajo pred odštetjem stroškov. Banka lahko izjemoma upošteva dohodek v preteklih treh mesecih, preračunan na letno raven, če kreditojemalec pred tem ni bil zaposlen, pri čemer dohodke značilne za posamezna četrtletja (božičnica, regres ipd.) upošteva le enkrat;
 
(n)
'DSTI (angl. Debt service-to-income)' je razmerje med letnim stroškom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potrošnika ob sklenitvi kreditne pogodbe:
 
(o)
'premostitveni kredit' je kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino, ki ni sklenjena za fiksno obdobje ali pri katerih je treba kredit odplačati v 12 mesecih in ki potrošniku služi kot začasna rešitev glede financiranja kredita za nepremičnino, preden sklene drug finančni dogovor za nepremičnino. Kot premostitveni kredit šteje tudi kreditna pogodba, ki je sklenjena najdlje za čas do poteka datuma vezave vloge v banki kreditodajalki in katere obveznosti se lahko najkasneje ob poteku kreditne pogodbe v celoti poravnajo iz sredstev zadevne vloge.
 

3. člen

(Izjeme od uporabe sklepa)

 
Ta sklep se ne uporablja za:
 
(a)
pogodbe o finančnem zakupu (lizingi, najemi);
 
(b)
pogodbe, pri katerih so bili izvedeni ukrepi restrukturiranja kot so definirani v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. junija 2013, str.1) zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/876 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 v zvezi s količnikom finančnega vzvoda, količnikom neto stabilnega financiranja, zahtevami glede kapitala in kvalificiranih obveznosti, kreditnim tveganjem nasprotne stranke, tržnim tveganjem, izpostavljenostmi do centralnih nasprotnih strank, izpostavljenostmi do kolektivnih naložbenih podjemov, velikimi izpostavljenostmi, zahtevami glede poročanja in razkritja ter Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 150 z dne 7. junij 2019, str. 1).
 

2. NAJDALJŠA DOVOLJENA ROČNOST ZA POTROŠNIŠKE KREDITE

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window