Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 77-3448/2008, stran 11097 DATUM OBJAVE: 28.7.2008
VELJAVNOST: od 12.8.2008 / UPORABA: od 12.8.2009
RS 77-3448/2008
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 1.12.2023 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 4.12.2023: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 77/08, 46/15 - odl. US, 44/19 - odl. US, 109/23
3448. Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr)
Razglašam Zakon o duševnem zdravju (ZDZdr), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2008.
Št. 003-02-7/2008-12
Ljubljana, dne 23. julija 2008
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O DUŠEVNEM ZDRAVJU (ZDZdr)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta zakon določa sistem zdravstvene in socialno varstvene skrbi na področju duševnega zdravja, nosilce oziroma nosilke te dejavnosti ter pravice osebe med zdravljenjem v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, obravnavo v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda in v nadzorovani obravnavi.
(2)
Ta zakon določa postopke sprejema osebe:
-
na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice;
-
v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda;
-
v nadzorovano obravnavo;
-
v obravnavo v skupnosti.
(3)
Ne glede na določbe tega zakona se v primeru kršitev pravic osebe kot uporabnika oziroma uporabnice zdravstvenih storitev pri izvajalcih oziroma izvajalkah (v nadaljnjem besedilu: izvajalec) zdravstvene dejavnosti, uporabijo določbe zakona, ki ureja pacientove pravice.
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1.
Akutno bolnišnično zdravljenje je zdravljenje v bolnišnici zaradi akutne duševne motnje ali akutnega poslabšanja kronične duševne motnje.
2.
Domače okolje osebe je okolje oziroma prostor, kjer oseba živi. Praviloma je to njen dom, lahko pa tudi stanovanjska skupnost ali drug prostor bivanja.
3.
Duševna motnja je začasna ali trajna motnja v delovanju možganov, ki se kaže kot spremenjeno mišljenje, čustvovanje, zaznavanje, vedenje ter dojemanje sebe in okolja. Neprilagojenost moralnim, socialnim, političnim ali drugim vrednotam družbe se sama po sebi ne šteje za duševno motnjo.
4.
Duševno zdravje je stanje posameznika oziroma posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja.
5.
Koordinator nadzorovane obravnave je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje nadzorovane obravnave posamezne osebe na predlog izvajalca zdravljenja duševnih motenj s sklepom določi sodišče.
6.
Koordinator obravnave v skupnosti je posameznik, ki ga za spremljanje in koordiniranje obravnave v skupnosti za posamezno osebo določi center za socialno delo.
7.
Načrt nadzorovane obravnave je načrt časovno določenih zdravstvenih, socialno varstvenih in drugih storitev, ki se izvajajo v nadzorovani obravnavi v domačem okolju osebe.
8.
Načrt obravnave v skupnosti vsebuje časovno določene zdravstvene, socialno varstvene in druge storitve z njihovimi izvajalci, ki se opravljajo v obravnavi v skupnosti in se sprejme za posamezno osebo.
9.
Načrt zdravljenja je načrt zdravstvenih storitev, ki ga glede na zdravstveno stanje posamezne osebe določi zdravnik oziroma zdravnica (v nadaljnjemu besedilu: zdravnik) ob njenem sprejemu v psihiatrično bolnišnico in se ga ustrezno prilagaja zdravstvenemu stanju osebe.
10.
Najbližja oseba je posameznik, ki ga določi oseba. Če oseba svoje najbližje osebe ne določi, je najbližja oseba po tem zakonu določena po naslednjem izključujočem vrstnem redu:
-
zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti,
-
polnoletni otroci oziroma posvojenci,
-
starši oziroma posvojitelji,
-
polnoletni bratje ali sestre,
-
stari starši,
-
polnoletni vnuki.
11.
Obravnava je postopek izvajanja zdravstvenih, socialno varstvenih ali drugih storitev in programov.
12.
Oddelek pod posebnim nadzorom je oddelek psihiatrične bolnišnice za intenzivno zdravljenje, kjer se osebi zaradi zdravstvenih razlogov in ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih, hudega ogrožanja svojega zdravja ali zdravja drugih, povzročanja hude premoženjske škode sebi ali drugim lahko omeji gibanje.
13.
Oseba je posameznik z duševno motnjo, ki se zdravi oziroma obravnava v mreži izvajalcev programov in storitev za duševno zdravje.
14.
Oseba s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo je posameznik, ki je zaradi dolgotrajne duševne motnje manj zmožen dejavnega vključevanja v svoje okolje.
15.
Psihiatrična bolnišnica je psihiatrična klinika, psihiatrična bolnišnica oziroma psihiatrični oddelek splošne bolnišnice, ki opravlja specialistično bolnišnično in specialistično ambulantno zdravljenje ter konziliarno dejavnost s področja psihiatrije.
16.
Socialno varstveni zavod je splošni ali posebni javni socialno varstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v okviru mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno.
17.
Varovani oddelek je oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji.
18.
Zastopnik oziroma zastopnica pravic oseb na področju duševnega zdravja (v nadaljnjem besedilu: zastopnik) je posameznik, ki varuje pravice, interese in koristi osebe.
3. člen
(1)
Kakršna koli oblika zapostavljanja na podlagi duševne motnje je prepovedana.
(2)
Osebi se pri obravnavi zagotovi varstvo njenega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, individualna obravnava in enaka dostopnost do obravnave.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.