3082. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2)
Razglašam Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. septembra 2022.
Ljubljana, dne 7. oktobra 2022
Borut Pahor predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O PREPREČEVANJU OMEJEVANJA KONKURENCE (ZPOmK-2)
(1)
Ta zakon ureja omejevalna ravnanja, koncentracije podjetij, nelojalno konkurenco, oblastna omejevanja konkurence in ukrepe za preprečitev omejevalnih ravnanj in koncentracij, ki bistveno omejujejo učinkovito konkurenco, kadar povzročijo ali lahko povzročijo učinke na ozemlju Republike Slovenije, določa pristojni organ, administrativne prestopke in sankcije za izvajanje pravil Evropske unije, ki urejajo spodbujanje pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev in pristojni organ za izvajanje pravil Evropske unije, ki urejajo tekmovalne in pravične trge v digitalnem sektorju ter določa posamezna pravila glede povrnitve škode zaradi kršitev konkurenčnega prava.
(2)
Ta zakon določa tudi pristojnosti Javne agencije Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija) in postopke pred njo.
2. člen
(prenos in izvajanje predpisov Evropske unije)
(1)
Ta zakon ureja postopek in pristojnost za izvajanje:
-
Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. 12. 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 487/2009 z dne 25. 5. 2009 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (Kodificirana različica) (UL L št. 148 z dne 11. 6. 2009, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2003/ES),
-
Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. 1. 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L št. 24 z dne 29. 1. 2004, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 139/2004/ES),
-
Uredbe (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L št. 186 z dne 11. 7. 2019, str. 57; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/1150/EU) in
-
Uredbe (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L št. 265 z dne 12. 10. 2022, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/1925/EU).
(2)
S tem zakonom se prenašata naslednji direktivi Evropske unije:
-
Direktiva 2014/104/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. 11. 2014 o nekaterih pravilih, ki urejajo odškodninske tožbe po nacionalnem pravu za kršitve določb konkurenčnega prava držav članic in Evropske unije (UL L št. 349 z dne 5. 12. 2014, str. 1) in
-
Direktiva (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. 12. 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (UL L št. 11 z dne 14. 1. 2019, str. 3).
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1.
»podjetje« je subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegovo pravnoorganizacijsko obliko in lastninsko pripadnost. Podjetje je tudi podjetniško združenje, ki neposredno ne opravlja gospodarske dejavnosti, vendar vpliva ali bi lahko vplivalo na ravnanje podjetij iz prvega stavka te točke na trgu;
2.
»gospodarska dejavnost« je vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu;
3.
»gospodujoče podjetje« je podjetje, ki ima neposredno ali posredno:
-
več kot polovico kapitalskih ali poslovnih deležev v drugem podjetju,
-
večino glasovalnih pravic v drugem podjetju,
-
pravico imenovati ali odpoklicati večino članov poslovodstva ali nadzornega sveta drugega podjetja ali
-
pravico voditi posle drugega podjetja na podlagi podjetniške pogodbe ali drugega pravnega posla;
4.
»odvisno podjetje« je podjetje, v katerem ima drugo podjetje pravice ali vpliv iz prejšnje točke;
5.
»podjetja v skupini« so podjetja, ki so:
-
v sporazumu ali koncentraciji udeležena podjetja,
-
njihova odvisna podjetja,
-
njihova gospodujoča podjetja,
-
odvisna podjetja podjetij iz prejšnje alineje in
-
podjetja, v katerih ima eno ali več podjetij iz prejšnjih alinej skupaj ali skupaj z enim ali več drugimi podjetji pravice ali vpliv iz 3. točke tega odstavka;
6.
»upoštevni trg« je trg, ki ga določata upoštevni proizvodni ali storitveni trg in upoštevni geografski trg;
7.
»upoštevni proizvodni ali storitveni trg« je trg, ki praviloma vključuje vse tiste proizvode ali storitve, ki jih potrošnik ali uporabnik šteje za zamenljive ali nadomestljive glede na njihove lastnosti, ceno ali namen uporabe;
8.
»upoštevni geografski trg« je trg, ki praviloma vključuje območje, na katerem si konkurenti na upoštevnem proizvodnem ali storitvenem trgu medsebojno konkurirajo pri prodaji ali nakupu proizvodov ali storitev, na katerem so pogoji konkurence dovolj homogeni in ki ga je mogoče razlikovati od sosednjih območij, ker so pogoji konkurence na njih občutno drugačni;
9.
»v koncentraciji udeležena podjetja« so podjetja, ki se združujejo, podjetja, ki pridobijo kontrolo nad drugim podjetjem, prevzeta podjetja in podjetja, ki ustanavljajo skupno podjetje;
10.
»letni promet« so čisti prihodki od prodaje, ki jih je podjetje ustvarilo v poslovnem letu s prodajo proizvodov in opravljanjem storitev iz rednega delovanja;
11.
»letni promet v koncentraciji udeleženih podjetij skupaj z drugimi podjetji v skupini« je letni promet, ki so ga ustvarila v koncentraciji udeležena podjetja skupaj z drugimi podjetji v skupini ter ne obsega čistih prihodkov od prodaje proizvodov in opravljanja storitev med podjetji v skupini. Kadar koncentracija nastane s pridobitvijo kontrole nad delom enega ali več podjetij, ne glede na to, ali imajo ti deli lastnost pravne osebe ali ne, se pri prodajalcu ali prodajalcih upošteva letni promet, ki se nanaša na dele, ki so predmet koncentracije. Dve ali več transakcij v smislu prejšnjega stavka, ki jih v obdobju dveh let opravijo iste osebe ali podjetja, štejejo kot ena koncentracija, ki nastane na dan zadnje transakcije. Če imajo podjetja v skupini skupno ali skupaj s tretjimi podjetji pravice iz 3. točke tega odstavka, se letni promet skupnega podjetja enakomerno porazdeli med njimi;
12.
»letni promet na trgu Republike Slovenije« so čisti prihodki od prodaje proizvodov in opravljanja storitev na območju Republike Slovenije;
13.
»letni promet kreditnih in finančnih institucij« so finančni prihodki iz deležev, finančni prihodki iz danih posojil in finančni prihodki iz poslovnih terjatev. Pojma »kreditna institucija« in »finančna institucija«, uporabljena v tem zakonu, imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo;
14.
»letni promet zavarovalnic« je znesek kosmatih obračunanih zavarovalnih premij, ki obsega vse prihodke in terjatve iz zavarovalnih pogodb, vključno z izplačanimi premijami pozavarovanja, zmanjšan za davke ali prispevke, povezanimi z zavarovalnimi premijami;
15.
»podatki« so vsi podatki, vključno z zaupnimi podatki, ne glede na nosilec, na katerem so zapisani ali shranjeni;
16.
»zaupni podatki« so poslovne skrivnosti ter osebni podatki in vsi drugi podatki, za katere so s tem zakonom ali drugimi predpisi določeni posebni režimi njihovega varstva in posebni pogoji za dostop do njih. Za zaupne podatke ne štejejo podatki, ki so javno dostopni;
17.
»poslovna skrivnost« so podatki in poslovna korespondenca, ki se nanašajo na gospodarsko dejavnost podjetja, ali drugi zaščite vredni podatki, če je z njimi seznanjeno omejeno število ljudi, če njihovo razkritje škodi osebi, ki jih da na voljo, ali tretjim osebam in če so interesi, ki so z razkritjem podatkov lahko prizadeti, objektivno vredni zaščite;
18.
»skupinske izjeme« so skupine sporazumov, ki ustrezajo pogojem iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona ali tretjega odstavka 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Pogodba o delovanju Evropske unije);
19.
»omejevalna ravnanja« so omejevalni sporazumi in zlorabe prevladujočega položaja;
20.
»kartel« je sporazum ali usklajeno ravnanje dveh ali več podjetij, katerega namen je usklajevanje njihovega konkurenčnega ravnanja na trgu ali vplivanje na relevantne dejavnike konkurence s praksami, kot so določanje ali usklajevanje nakupnih ali prodajnih cen ali drugih pogojev trgovanja, vključno s pravicami intelektualne lastnine, razdelitev proizvodnih ali prodajnih kvot, delitev trgov in kupcev, dogovorjeno oddajanje ponudb, omejitve pri uvozu ali izvozu ali protikonkurenčni ukrepi zoper druga konkurenčna podjetja;
21.
»država članica« je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3);
22.
»organ, pristojen za varstvo konkurence« je Evropska komisija, agencija ali organ, pristojen za varstvo konkurence druge države članice;
23.
»Evropska mreža za konkurenco« je forum za razprave in sodelovanje, ki ga sestavljajo Evropska komisija, agencija ter organi, pristojni za varstvo konkurence drugih držav članic, kjer se razpravlja in sodeluje zlasti v zvezi z uporabo in uveljavljanjem 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije in v drugih primerih, ki jih določajo predpisi Evropske unije;
24.
»postopek za uveljavljanje pravil konkurence« je postopek, ki teče pred organom, pristojnim za varstvo konkurence, in traja, dokler ta organ postopka ne konča z izdajo odločbe, s katero se ugotovi kršitev konkurenčnega prava, ali sprejme zaveze, ali izreče sankcijo, ali dokler organ, pristojen za varstvo konkurence, ne ugotovi, da ni nobenega razloga za njegovo nadaljnje ukrepanje;
25.
»vloga za poravnavo« je poročilo, ki ga podjetje ali od njega pooblaščena oseba prostovoljno predstavi organu, pristojnemu za varstvo konkurence, in v katerem opiše sodelovanje pri kršitvi konkurenčnega prava ter prevzame odgovornost za to kršitev konkurenčnega prava ali se odpove ugovarjanju glede svojega sodelovanja in odgovornosti ter je pripravljeno z namenom, da organ, pristojen za varstvo konkurence, lahko hitreje odloči o zadevi;
26.
»program prizanesljivosti« je program, povezan z uporabo 5. člena tega zakona oziroma 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije, v katerem udeleženec v kartelu neodvisno od drugih podjetij v kartelu sodeluje v postopku preiskovalnega organa ali organa, pristojnega za varstvo konkurence, tako da prostovoljno razkrije informacije o kartelu in svojo vlogo v njem, za kar se mu z odločbo ali ustavitvijo postopka odpusti ali zniža denarna sankcija;
27.
»izjava zaradi prizanesljivosti« je ustna ali pisna vloga, ki jo podjetje ali od njega pooblaščena oseba prostovoljno predloži organu, pristojnemu za varstvo konkurence, in v kateri podjetje ali fizična oseba navede podatke o kartelu, s katerimi je seznanjena, ter opiše njegovo ali njeno vlogo v njem, pripravljena pa je bila posebej za organ, pristojen za varstvo konkurence, z namenom odpustitve ali znižanja denarne sankcije v okviru programa prizanesljivosti, in ne vključuje predhodnih informacij;
28.
»predhodne informacije« so informacije ali podatki, ki obstajajo neodvisno od postopka za uveljavljanje pravil konkurence, ne glede na to, ali spis organa, pristojnega za varstvo konkurence, te informacije ali podatke vsebuje ali ne;
29.
»oseba, ki ji je odpuščena sankcija« je podjetje ali njegova odgovorna oseba, ki mu ali ji je organ, pristojen za varstvo konkurence, odpustil administrativno sankcijo ali globo v okviru programa prizanesljivosti;
30.
»organ prosilec« je organ, pristojen za varstvo konkurence druge države članice, ki zaprosi za mednarodno pomoč.
(2)
Posamezni izrazi, uporabljeni v VIII. delu tega zakona, pomenijo:
1.
»kršitev konkurenčnega prava« je kršitev 5. ali 8. člena tega zakona oziroma 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije oziroma določb države članice, ki določajo prepoved omejevalnih sporazumov ali prepoved zlorabe prevladujočega položaja v smislu 101. ali 102. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije;
2.
»kršitelj« je podjetje, ki je kršilo konkurenčno pravo;
3.
»odločba o kršitvi« je odločba organa, pristojnega za varstvo konkurence, o ugotovitvi kršitev konkurenčnega prava, ali sodišča, ki je na podlagi rednega pravnega sredstva pristojno za presojo odločb agencije ali organa, pristojnega za varstvo konkurence druge države članice;
4.
»sporazumno reševanje sporov« je vsak mehanizem, ki strankam omogoči, da dosežejo izvensodno rešitev spora v zvezi z odškodninskim zahtevkom;
5.
»poravnava« je sporazum ali odločitev, dosežena v postopku sporazumne rešitve spora;
6.
»neposredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki neposredno od kršitelja kupi izdelke ali storitve, ki so bile predmet kršitve konkurenčnega prava;
7.
»posredni kupec« je fizična ali pravna oseba, ki kupi izdelke ali storitve, ki so predmet kršitve konkurenčnega prava, ali izdelke ali storitve, ki izhajajo iz takšnega blaga ali storitev, od neposrednega kupca ali nadaljnjega kupca;
8.
»dokazi« so vsa sredstva in predmeti, s katerimi je dopustno dokazovati dejstva v skladu z zakonom, ki ureja pravdni postopek, kot na primer listine in drugi nosilci podatkov, na katerih so podatki shranjeni;
9.
»tretja oseba« je fizična oseba, podjetje, državni organ ali nosilec javnega pooblastila; razen sodišča.
(3)
Posamezni izrazi, uporabljeni v zvezi s zagotavljanjem pravičnih in preglednih spletnih posredniških storitev za poslovne uporabnike, imajo enak pomen, kot jih določa Uredba 2019/1150/EU.
(4)
V tem zakonu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.