Revija Pravnik

5

Oporočna svoboda je eno temeljnih načel dednega prava, ki zapustniku zagotavlja, da določi dediče in razdeli večino premoženje tako, kot to sam želi, ne glede na zakoniti dedni red. Vendar pa mora pri tem upoštevati določena pravila glede vsebine oporočnih razpolaganj in obličnostnih zahtev, ki jih določajo zakoni. Tako je po pravilu stroge skladnosti veljavna le oporoka, ki je sestavljena v eni od zakonsko predpisanih oblik. V nekaterih državah sistema common law je izjemoma lahko veljavna tudi oporoka, ki ne izpolnjuje vseh obličnostnih zahtev. Odstop od strogih pravil omogočata doktrina neškodljive napake in doktrina znatne skladnosti, ki namesto forma ad valorem na osrednje mesto postavljata oporočiteljevo pravo voljo. Omenjeni pravili sta uzakonjeni v številnih državah in sodiščem dajeta izhodišče, na podlagi katerega lahko pravno argumentirajo svojo odločitev. Uporabljeni sta bili tako v primerih, v katerih so sodišča sanirala napake glede prič ali podpisa pri pisnih oblikah oporoko, kot tudi v primerih, ko je oporočitelj oporoko napisal v elektronski obliki. Kontinentalni pravni red teh izjem ne pozna, vendar pa bi bili omenjeni doktrini, če bi ju uzakonili, lahko koristni pri uresničevanju oporočiteljeve prave volje.

One of the fundamental principles of inheritance law is testamentary freedom, which ensures that the testator can determine the heirs and distribute most of the property as he sees fit, regardless of intestate succession. To do so, he must adhere to certain requirements regarding the content of testamentary dispositions and will formalities. According to the rule of strict compliance, only wills made in one of the legally prescribed forms are valid. Exceptionally, in some common law countries, a will that does not meet all formalities may also be valid. An exception from the strict rules is provided by the doctrine of harm- less error and the doctrine of substantial compliance, which instead of forma ad valorem emphasise the testator’s true intention. The aforementioned rules are enacted in many countries and provide the courts with a starting point on which the latter can legally argue their decision. They were used both in cases in which the courts corrected mistakes regarding witnesses or signatures in written forms of the will, as well as in cases where the testator wrote the will in electronic form. The continental legal order does not have these exceptions, but doctrines, if enacted, could aid in the realisation of the testator’s true will.

Validity of the Will in Will Formalities Perspective