Navigacija

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 87-3503/2014, stran 9871 DATUM OBJAVE: 5.12.2014

VELJAVNOST: od 20.12.2014 / UPORABA: od 20.3.2015

RS 87-3503/2014

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 20.3.2015 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 15.11.2019: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 87/14

Časovnica

Na današnji dan, 15.11.2019 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 20.3.2015
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

3503. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M)

 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M)

 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-M), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. novembra 2014.
 
Št. 003-02-9/2014-7
 
Ljubljana, dne 1. decembra 2014
 
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
 

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KAZENSKEM POSTOPKU (ZKP-M)

 

1. člen

 
V Zakonu o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 - uradno prečiščeno besedilo in 47/13) se v prvem odstavku 4. člena na koncu doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Osumlje­nec, ki mu je vzeta prostost, mora biti obveščen tudi o pravicah iz 8. člena tega zakona ter o pravici iz četrtega odstavka tega člena.«.
 
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
 
»(5) Osumljenec, ki mu je vzeta prostost, mora biti o svojih pravicah iz tega člena in 157. člena tega zakona poučen pisno, v vsebini iz Priloge 1, ki je sestavni del tega zakona. Pisno ob­vestilo mora biti sestavljeno v materinem jeziku osumljenca ali v jeziku, ki ga osumljenec razume. Če pisno obvestilo v ustreznem jeziku ni na voljo, se osumljenca, ki mu je vzeta prostost, o pra­vicah najprej pouči ustno v jeziku, ki ga razume, nato pa se brez nepotrebnega odlašanja zagotovi tudi pisno obvestilo.«.
 

2. člen

 
8. člen se spremeni tako, da se glasi:
 

»8. člen

 
(1)
Stranke, priče, osumljenci in drugi udeleženci v po­stopku imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. Če sodno dejanje oziroma glavna obravnava ne teče v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti ustno tolmačenje tistega, kar oni oziroma drugi govorijo, ter pisno prevajanje listin in drugega pisnega dokaznega gradiva, kar za obdolžence in osumljence vključuje bistvene dokumente, kot so: obtožni akti, vabila, vse odločbe o odvzemu prostosti, sodbe, odločbe sodišč o izločitvi do­kazov, o zavrnitvi dokaznih predlogov in o izločitvi sodnikov. Sodišče lahko na predlog osumljencev ali obdolžencev odloči, da je glede na konkretne okoliščine primera treba zagotoviti tolmačenje ali prevajanje tudi v drugih primerih, tako da se zagotovi uresničevanje jamstev ali pravic v predkazenskem ali kazenskem postopku. Sodišče lahko tudi izjemoma odloči, da se glede določenih delov bistvenih dokumentov, ki za osebe iz prvega stavka tega odstavka niso pomembni za razumevanje njihove kazenske zadeve ali za njihovo morebitno uporabo pravnih sredstev po tem zakonu, zagotovi le ustno tolmačenje.
 
(2)
Osebe iz prejšnjega odstavka lahko pri opravljanju prei­skovalnih in drugih sodnih dejanj ali na glavni obravnavi v skladu s smiselno uporabo sedmega odstavka 82. člena tega zakona vložijo ugovor, če menijo, da tolmačenje ali prevajanje ni ustrezno, ker ne omogoča uresničevanja jamstev ali pravic v predkazen­skem ali kazenskem postopku ali če zaradi potrebe njihovega spoštovanja menijo, da je glede na konkretne okoliščine primera treba zagotoviti tolmačenje ali prevajanje tudi v drugih primerih.
 
(3)
O pravici do prevajanja in tolmačenja je treba osebe iz prvega odstavka tega člena poučiti; te se lahko le prostovoljno in izrecno odpovedo prevajanju ali tolmačenju določenega preiskovalnega in drugega sodnega dejanja ali dela glavne obravnave ali določenih sodnih ali drugih pisanj, če znajo jezik, v katerem teče postopek. V zapisnik je treba zapisati, da so bile poučene in kaj so izjavile.
 
(4)
Prevaja in tolmači sodna tolmačka ali sodni tolmač (v nadaljnjem besedilu: sodni tolmač). Če za določen jezik ni na razpolago sodnega tolmača, lahko sodišče v skladu s smiselno uporabo 233. člena v zvezi s četrtim odstavkom 249. člena tega zakona postavi za opravljanje prevajanja ali tolmačenja drugo ustrezno osebo, ki obvlada tuj jezik, za katerega ni sodnih tolmačev ali jih primanjkuje.
 
(5)
Določbe prejšnjih odstavkov smiselno veljajo tudi za gluhe osebe.
 
(6)
Stroški za tolmačenje ali prevajanje se ne zaračunajo osebam iz prvega in petega odstavka tega člena.«.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window