TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije stroške revizije.

III. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki 18.263,40 EUR stroškov revizijskega odgovora z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

V konkretnem primeru je šlo za pravni posel, sklenjen med delniško družbo in banko (delničarko), s katerim je bilo ustanovljeno zavarovanje v obliki Poroštvene pogodbe, kar predstavlja prikrito obliko prepovedanega vračila vložka in s tem prepovedano plačilo po 233. členu ZGD-1. Družba je namreč svoji delničarki (in to samo njej) zagotovila posebno korist, ki se šteje za vračilo vložka, saj je riziko neplačila kredita, ki ga je ta delničarka zagotovila tretji osebi (drugi družbi), prevzela delniška družba, in sicer v breme svojega premoženja. Zato se že zagotovitev takšnega zavarovanja šteje za prepovedano dejanje.

Sklepanje pravnih poslov med družbo in delničarji namreč ni prepovedano, saj lahko družba s svojimi delničarji vstopa v pravnoposlovna razmerja enako kot s tretjimi osebami. Vendar pa lahko tudi plačila, ki jih je družba opravila na podlagi pravnih poslov, sklenjenih z delničarjem, pomenijo prepovedano vračilo vložka, če obstaja [objektivno in očitno] nesorazmerje med vrednostjo izpolnitev pogodbenih strank.

Prikriti prenosi premoženja (prikrita vračila vložka), ki so posledica nesorazmernih pogodbenih obveznosti v okviru pravnih poslov, ki sta jih sklenila družba in delničar, so namreč v nasprotju s temeljno prepovedjo vračila vložka, saj družba z njimi delničarju zagotovi posebno korist, ki je tretji osebi v enakih pogojih ne bi. Gre za korist, ki jo je deležen zgolj delničar, in to v breme premoženja družbe (kar ima za posledico zmanjšanje premoženja družbe oziroma preprečitev njegovega povečanja).

Glede na relevantne določbe ZGD-1 je pravno pomembno in upoštevno korporacijskopravno razmerje med družbo (tožnico) in delničarko (pravno prednico toženke). Zahtevek za vrnitev prepovedanega plačila je namreč poseben korporacijskopravni zahtevek. Zato je pomembna pravna presoja, ali je šlo za prepovedano plačilo po določbah zakona, ki ureja temeljna statusna korporacijska pravila poslovanja gospodarskih družb, ne pa obligacijskopravno (poroštveno) razmerje med porokom in dolžnikom oziroma med upnikom in porokom, kar posledično pomeni, da ni utemeljeno sklicevanje revidentke na causo za izdajo poroštva, ki naj bi izhajala iz razmerja med porokinjo (tožnico) in kreditojemalko (drugo družbo). Čeprav morda zahtevek družbe po splošnih pravilih obligacijskega prava o vračanju neupravičeno pridobljenega ne bi bil utemeljen, pa je lahko utemeljen po pravilih korporacijskega prava, v katerem nad varstvom interesov prejemnice (posamezne delničarke) prevlada temeljno načelo ohranitve kapitala z namenom varstva upnikov.