Navigacija

Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 14-543/1994, stran 786 DATUM OBJAVE: 11.3.1994

VELJAVNOST: od 19.3.1994 / UPORABA: od 1.2.1994

RS 14-543/1994

Verzija 60 / 60

Čistopis se uporablja od 1.7.2019 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.8.2019: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 14/94, 15/94, 18/94 - ZRPJZ, 22/96, 23/96, 40/97 - ZDMPNU, 39/98, 46/98, 39/99 - ZMPUPR, 97/00, 60/01, 87/03, 3/04, 50/05, 43/06 - ZKolP, 57/06, 60/08, 83/10, 89/10, 91/10, 1/11, 5/12, 19/12, 40/12, 54/12, 3/13, 46/13, 67/13, 7/14, 38/14, 52/14, 3/15, 9/15, 55/15, 4/16, 4/16, 21/16, 51/16, 60/16, 3/17, 3/17, 16/17, 38/17, 46/17, 61/17, 72/17, 3/18, 44/18, 47/18, 72/18, 80/18, 4/19, 14/19, 35/19, 45/19

 
 

543. Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji

 

KOLEKTIVNA POGODBA
za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. Stranke kolektivne pogodbe

 
To kolektivno pogodbo sklepajo Ministrstvo za zdravstvo v imenu javnih zdravstvenih zavodov ter Zdravniška zbornica Slovenije v imenu zdravnikov zasebnikov za delodajalce in FIDES – Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter ZSSS – Republiški odbor sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije za delojemalce.
 

2. Veljavnost kolektivne pogodbe

 
Ta kolektivna pogodba (v nadaljevanju: pogodba) velja in se uporablja v vseh zdravstvenih zavodih, pri zdravnikih in zobozdravnikih – zasebnikih, ki zaposlujejo zdravnike in zobozdravnike (v nadaljevanju: zavod) ter za vse zdravnike in zobozdravnike (v nadaljevanju: zdravnik), ki so pri njih zaposleni.
 
Izraz zdravnik v smislu te pogodbe pomeni vse zdravnike in zobozdravnike, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas, s polnim ali krajšim delovnim časom.
 
Ta pogodba velja tudi za študente medicine na obvezni praksi.
 
Določbe te pogodbe se uporabljajo kot splošni akt v smislu določb Zakona o delovnih razmerjih, kolikor ni s kolektivno pogodbo zavoda ali drugim njegovim splošnim aktom drugače urejeno. Kolektivna pogodba zavoda oziroma drug njegov splošni akt ne more skrčiti pravic, določenih s to pogodbo.
 
Pogodba je sklenjena, ko jo pogodbeni stranki podpišeta.
 

3. Časovna veljavnost

 
Pogodba velja dve leti po sklenitvi.
 
Njena veljavnost se podaljša za nadaljnji dve leti, če nobena pogodbena stranka pogodbe ne odpove v roku najmanj pol leta pred iztekom veljavnosti oziroma ne začne postopka za sklenitev nove.
 
Pogodbeni stranki lahko kadarkoli pogodbo sporazumno spremenita.
 

II. OBLIGACIJSKE DOLOČBE

 

1. Pozitivna izvedbena dolžnost

 
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te pogodbe in spoštovanje njenih določb.
 

2. Negativna izvedbena dolžnost

 
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te pogodbe.
 

3. Sklenitev, sprememba in dopolnitev pogodbe

 
a)
Postopek za sklenitev nove pogodbe začne na pobudo katerekoli od strank, vsaj tri mesece pred iztekom veljavnosti pogodbe.
 
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev pogodbe.
 
Pri sklenitvi, spremembi in dopolnitvi pogodbe so sindikati stranka na strani zdravnikov – delojemalcev.
 
b)
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev pogodbe, predloži nasprotni stranki svojo obrazloženo zahtevo v pisni obliki.
 
Nasprotna stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh po prejemu.
 
V primeru, da nasprotna stranka predloga ne sprejme oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh po prejemu, začne stranka predlagateljica postopek pred komisijo za pomirjevanje.
 
Določbe te točke se smiselno uporabljajo tudi za postopek sklenitve nove pogodbe.
 

4. Reševanje sporov

 
Za reševanje sporov med strankama pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnim pogajanjem, se ustanovita komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
 
Šteje se, da gre za spor med strankama, če se stranki ne sporazumeta o sklenitvi, spremembi oziroma dopolnitvi pogodbe ali o drugih ukrepih za reševanje spornih razmerij.
 

5. Sestava komisije za pomirjevanje

 
Vsaka stranka imenuje po dva člana v komisijo za pomirjevanje. Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika komisije kot petega člana iz vrst članov Zdravniškega društva Slovenije.
 
Komisija za pomirjevanje se konstituira v 30. dneh po podpisu kolektivne pogodbe.
 

6. Začetek postopka

 
Postopek pomirjevanja začne na zahtevo katerekoli stranke.
 

7. Učinki pomirjevanja

 
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da šteje pomirjevanje za neuspešno, kakor tudi, če stranka ne imenuje članov komisije za pomirjevanje oziroma če člani komisije ne imenujejo predsednika komisije.
 
Vsak sporazum, ki ga stranki dosežeta, mora biti pisen. Sporazum je sestavni del te pogodbe in jo dopolnjuje oziroma spreminja.
 
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
 

8. Imenovanje arbitražnega sveta

 
Arbitražni svet ima sedem članov in prav toliko namestnikov.
 
Vsaka stranka imenuje tri člane in njihove namestnike.
 
Predsednika in njegovega namestnika imenujeta stranki sporazumno.
 
V primeru, če ne pride do sporazuma o določitvi predsednika in njegovega namestnika, ju imenuje republiško sodišče, pristojno za delovne spore.
 
Arbitražni svet se konstituira v 30. dneh po podpisu kolektivne pogodbe.
 

9. Organ za razlago pogodbe

 
Stranki pogodbe sporazumno imenujeta petčlanski odbor za razlago pogodbe.
 
Vsaka stranka imenuje po dva člana, petega pa določita obe stranki sporazumno.
 
Stranki se dogovorita o zagotavljanju pogojev za delo odbora in o delitvi stroškov.
 

10. Posledice kršitve pravic in dolžnosti strank

 
V primeru, da ena od strank krši obveznosti, ki jih je prevzela s to pogodbo, lahko pogodbi zvesta stranka od pogodbe odstopi. Odstop je potrebno drugi stranki vnaprej pisno napovedati v roku, ki ne sme biti krajši kot tri mesece.
 
Pred iztekom roka iz prejšnjega odstavka od pogodbe ni mogoče odstopiti.
 

III. POGOJI ZA DELO SINDIKATA ZDRAVNIKOV

 

1. člen

 
S to pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata zdravnikov, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje v zavodu, daje pobude, predloge, zavzema stališča in postavlja zahteve pristojnim organom. Delovanja sindikata zdravnikov z odločitvami v zavodu ni mogoče omejiti.
 

2. člen

 
Poslovodni organ, pooblaščeni delavci in strokovne službe zavoda zagotavljajo sindikatu zdravnikov podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno-ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti zdravnikov iz dela in delovnega razmerja.
 
Poslovodni organ in strokovne službe zagotavljajo sindikatu zdravnikov sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih zdravnikov iz delovnega razmerja.
 

3. člen

 
Sindikatu zdravnikov v zavodu se vročajo vabila z gradivi za seje sveta zavoda in omogoča sodelovanje njegovih predstavnikov na teh sejah.
 
Pristojni organi zavoda so dolžni sindikatu zdravnikov omogočiti, da sodeluje na sejah organov, ko se odloča o reševanju individualnih sporov iz dela in delovnega razmerja.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window