Portal TFL
- PREDPIS
- VELJAVEN
Uredba o mejnih dozah, referenčnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 18-798/2018, stran 2819 DATUM OBJAVE: 20.3.2018
VELJAVNOST: od 4.4.2018 / UPORABA: od 4.4.2018
RS 18-798/2018
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 4.4.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.10.2024: AKTUALEN.
Uradni list RS, št. 18/18
798. Uredba o mejnih dozah, referenčnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji
Na podlagi sedmega odstavka 35. člena, petega odstavka 37. člena, prvega odstavka 64. člena in 160. člena Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 76/17) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o mejnih dozah, referenčnih ravneh in radioaktivni kontaminaciji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina uredbe)
(1)
Ta uredba določa:
-
mejne doze in z mejnimi dozami povezane obvezne ukrepe ter način izračuna doznih ograd in njihovo uporabo pri načrtovanju in optimiziranju sevalne dejavnosti in za primere izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem negovalcev in prostovoljcev, ki sodelujejo pri medicinskih in biomedicinskih raziskavah in so seznanjeni s tveganjem;
-
merila za razvrstitev izpostavljenih delavcev v dve kategoriji;
-
mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije zraka, površinskih in podzemnih voda, namenjenih za pripravo pitne vode, živil, človekovega telesa, površin delovnega in življenjskega okolja, tal, krme, izdelkov za osebno higieno in nego, tobaka in tobačnih izdelkov ter drugih izdelkov;
-
referenčne ravni in njihovo uporabo ter
-
metodologijo za odločanje o primernosti gradbenih materialov.
(2)
Ta uredba prenaša določbe Direktive Sveta 2013/59/Euratom z dne 5. decembra 2013 o določitvi temeljnih varnostnih standardov za varstvo pred nevarnostmi zaradi ionizirajočega sevanja in o razveljavitvi direktiv 89/618/Euratom, 90/641/Euratom, 96/29/Euratom, 97/43/Euratom in 2003/122/Euratom (UL L št. 13 z dne 17. 1. 2014, str. 1), zadnjič popravljene s popravkom (UL L št. 72 z dne 17. 3. 2016, str. 69).
2. člen
(uporaba mejnih vrednosti)
(1)
Mejne doze in mejne vrednosti radioaktivne kontaminacije se uporabljajo pri izpostavljenosti ljudi v delovnem in bivalnem okolju ter pri izpostavljenosti z umetnimi in tehnološko spremenjenimi naravnimi viri sevanj, ne uporabljajo pa se pri izpostavljenosti pacientov med njihovimi zdravniškimi pregledi ali v času zdravljenja.
(2)
Mejne doze so podlaga za načrtovanje in izvajanje vseh organizacijskih, tehničnih, zdravstvenih in drugih ukrepov, potrebnih za varstvo pred ionizirajočimi sevanji oseb, ki delajo z viri sevanj, posameznika iz prebivalstva in celotnega prebivalstva.
3. člen
(izrazi)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
Absorbirana doza D je energija, absorbirana na enoto mase:
D = dĒ / dm
kjer je dE povprečna energija, ki jo ionizirajoče sevanje odda snovi v danem prostorninskem elementu, dm pa je masa snovi v tem prostorninskem elementu. Absorbirana doza pomeni dozo, povprečeno na tkivo ali organ. Enota za absorbirano dozo je gray, pri čemer je en gray enak enemu joulu na kilogram: 1 Gy = 1 J/kg.
2.
Aktivacija je pojav pretvorbe stabilnega nuklida v radioaktivni nuklid kot posledice obsevanja snovi, v kateri je prisoten, z delci ali z visokoenergijskim sevanjem gama.
3.
Becquerel (Bq) je enota za aktivnost. En becquerel pomeni en jedrski prehod na sekundo.
4.
Deterministični učinki so klinično ugotovljive okvare obsevanega organa, tkiva ali organizma zaradi poškodovanja celic. Za nastanek posameznega determinističnega učinka so določljive vrednosti doz, pri katerih se deterministični učinek pojavi, za te vrednosti doz pa velja, da je za doze, ki jih presegajo, deterministični učinek večji, če je vrednost doze večja.
5.
Efektivna doza E je vsota uteženih ekvivalentnih doz od notranjega in zunanjega obsevanja po vseh tkivih in organih telesa. Izražena je z:
kjer so DT, R absorbirana doza zaradi sevanja R, povprečena na tkivo ali organ T, wR utežni faktor sevanja in wT tkivni utežni faktor za tkivo ali organ T. Vrednosti utežnih faktorjev sevanja wR in tkivnih utežnih faktorjev wT so navedene v preglednicah 1 in 2 priloge 1, ki je sestavni del te uredbe. Enota za efektivno dozo je sievert (Sv).
6.
Ekvivalentna doza HT je absorbirana doza v tkivu ali organu T, utežena glede na vrsto in kakovost sevanja R. Izražena je kot:
kjer sta DT, R absorbirana doza zaradi sevanja R, povprečena na tkivo ali organ T. Kadar je polje sevanja sestavljeno iz več vrst in energij sevanja z različnimi vrednostmi wR, je skupna ekvivalentna doza HT izražena kot:
Vrednosti utežnega faktorja sevanja wR so navedene v preglednici 1 priloge 1 te uredbe. Enota za ekvivalentno dozo je sievert (Sv).
7.
Evakuacija je začasen in organiziran umik ljudi ob izrednem dogodku z določenega območja, da se zmanjša izpostavljenost zaradi zunanje obsevanosti in vnosa.
8.
Indeks ekvivalentne doze je največja vrednost ekvivalentne doze zaradi zunanjega obsevanja v krogli premera 30 cm iz predpisane snovi, ki je enakovredna mehkemu tkivu z gostoto 1 g/cm3. Če je središče opazovane točke globlje od 1 cm, je indeks globinski, če pa središče opazovane točke sega od globine 0,07 mm do 1 cm, je indeks površinski.
9.
Izpeljane mejne doze so mejne doze, ki se izražajo kot izpeljane mejne vrednosti sevalnih veličin in so izračunane iz mejnih doz po modelu, ki zagotavlja, da je njihovo preseganje malo verjetno, če te izpeljane mejne vrednosti niso presežene.
10.
Jodna profilaksa je zaužitje neradioaktivnega joda pred ali takoj ob nastanku izrednega dogodka, da se ščitnica zaščiti pred obsevanjem zaradi kopičenja radioaktivnih izotopov joda v njej.
11.
Kontaminacija je nenamerna ali nezaželena prisotnost radioaktivnih snovi na površinah, v trdnih, tekočih ali plinastih materialih ali na človeškem telesu.
12.
Notranja obsevanost je učinek obsevanja, ki ga imajo ionizirajoča sevanja na organizem, kadar je vir sevanja znotraj telesa zaradi vnosa ali aktivacije.
13.
Operativne mejne ravni so enostavno merljive vrednosti za odločanje o zaščitnih ukrepih, s pomočjo katerih zagotavljamo upoštevanje referenčnih ravni.
14.
Okončina pomeni dlan, podlaket, stopalo ali gleženj.
15.
Predvidena efektivna doza E(t) je vsota predvidenih ekvivalentnih doz HT(t) po organih ali tkivih zaradi vnosa, pomnoženih z ustreznim tkivnim utežnim faktorjem wT. Določena je z:
kjer je t obdobje, izraženo v številu let, za katera se ta doza integrira. Če obdobje t ni znano, se predpostavi obdobje 50 let za odrasle, starejše od 17 let, in obdobje do starosti 70 let za otroke, mlajše od 17 let. Enota za predvideno efektivno dozo je sievert (Sv).
16.
Predvidena ekvivalentna doza HT (t) je integral hitrosti ekvivalentne doze v tkivu ali organu T po času t, ki jo bo posameznik prejel zaradi vnosa v trenutku t0. Izražena je z:
kjer sta HT ustrezna hitrost ekvivalentne doze v organu ali tkivu T v trenutku t in t obdobje integriranja, izraženo v letih. Če obdobje t ni znano, se predpostavi obdobje 50 let za odrasle, starejše od 17 let, in obdobje do starosti 70 let za otroke, mlajše od 17 let. Enota za predvideno ekvivalentno dozo je sievert (Sv).
17.
Prenosna pot je pot, po kateri radioaktivna snov doseže in obseva človeka.
18.
Projicirana doza je ocenjena vrednost doze, ki jo prejmejo ogroženi ljudje od začetka izrednega dogodka do določenega časa po njem in ob upoštevanju vseh prenosnih poti ter dejstva, da se zaščitni ukrepi ne izvedejo.
19.
Skupinska efektivna doza ES je vsota efektivnih doz Ei, ki so jih ali bi jih prejeli posamezniki določene populacije zaradi izpostavljenosti ionizirajočim sevanjem:
Enota za skupinsko dozo je človek sievert (čl · Sv).
20.
Standardne vrednosti in razmerja pomenijo vrednosti in razmerja, priporočena v poglavjih 4 in 5 Publikacije Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji št. 116 (International Commission on Radiological Protection, Publication 116, Conversion Coefficients for Radiological Protection Quantities for External Radiation Exposures, Published by Elsevier Ltd, 2010, ISBN 978-1-4557-2858-9; v nadaljnjem besedilu: ICRP 116) za oceno doz iz zunanje izpostavljenosti in v poglavju 1 Publikacije Mednarodne komisije za varstvo pred sevanji št. 119 (International Commission on Radiological Protection, Publication 119, Compendium of Dose Coefficients based on ICRP Publication 60, Published by Elsevier Ltd, 2012, ISBN 978-1-4557-5430-4; v nadaljnjem besedilu: ICRP 119) za oceno doz iz notranje obsevanosti.
21.
Stohastični učinki so statistično ugotovljive okvare zaradi spremenjenih lastnosti obsevanih celic, ki se lahko razmnožujejo. Stohastični učinki, kot so nastanek malignih rakov ali dednih posledic v genih, niso odvisni od doze in zanje prag nastanka ne obstaja, vendar je njihov nastanek verjetnejši pri višji dozi.
22.
Tkivni utežni faktor wT je delež ekvivalentne doze za posamezno tkivo ali organ T, ki se uporabi pri določanju efektivne doze in je brez enote.
23.
Trajna preselitev je preselitev ljudi in živali z radioaktivno kontaminiranega območja, ki ne predvideva vrnitve v nekaj letih.
24.
Used je usedanje radioaktivnih delcev iz radioaktivnega oblaka zaradi teže ali spiranja s padavinami na tla in na preostale prizemne površine.
25.
Utežni faktor sevanja wR je množitelj absorbirane doze D T,R za tkivo ali organ T, ki se uporabi pri določanju ekvivalentne doze in je brez enote. Vrednosti utežnega faktorja sevanja wR so odvisne od vrste in kakovosti polja zunanjega sevanja ali od vrste in kakovosti sevanja, ki ga oddajajo radionuklidi po vnosu.
26.
Vnos je celotna aktivnost radionuklidov, ki pridejo v telo iz zunanjega okolja. Enota je becquerel.
27.
Zaklanjanje je zadrževanje ljudi v zaprtih prostorih ob izrednem dogodku za obdobje do nekaj dni, da se zmanjša izpostavljenost zaradi zunanje obsevanosti in vnosa.
28.
Zunanja obsevanost je učinek obsevanja, ki ga povzročajo ionizirajoča sevanja na organizem, kadar je vir sevanja zunaj telesa.
II. MEJNE DOZE
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.