Navigacija

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 70-3026/2008, stran 9570 DATUM OBJAVE: 11.7.2008

VELJAVNOST: od 26.7.2008 / UPORABA: od 26.7.2008

RS 70-3026/2008

Verzija 2 / 2

Čistopis se uporablja od 12.1.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 28.11.2022: AKTUALEN.

Uradni list RS, št. 70/08, 108/09 - ZVO-1C

Časovnica

Na današnji dan, 28.11.2022 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 12.1.2010
    DO nadaljnjega
Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan
Najdi
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
 
 

3026. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B)

 
 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 

U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B)

 
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja (ZVO-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 27. junija 2008.
 
Št. 003-02-6/2008-15
 
Ljubljana, dne 7. julija 2008
 
dr. Danilo Türk l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
 

Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU OKOLJA (ZVO-1B)

 

1. člen

 
V Zakonu o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odločba US in 33/07 – ZPNačrt) se v drugem odstavku 1. člena na koncu 9. točke pika nadomesti z vejico in se doda nova 10. točka, ki se glasi:
 
»10. Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 56; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/35/ES).«.
 

2. člen

 
V 3. členu se za točko 1.3. dodajo nove 1.3.1., 1.3.2. in 1.3.3. podtočke, ki se glasijo:
 
»1.3.1. Posebni deli okolja so vode in tla ter s predpisi o ohranjanju narave posebej določene mednarodno varovane in zavarovane prosto živeče rastlinske in živalske vrste (v nadaljnjem besedilu: zavarovane vrste), njihovi habitati in habitatni tipi, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po predpisih o ohranjanju narave.
 
1.
3.2. Ugodno stanje ohranjenosti zavarovanih vrst in habitatnih tipov je stanje, določeno s predpisi o ohranjanju narave.
 
1.
3.3. Funkcija posebnega dela okolja je koristna vloga, ki jo ima posebni del okolja za drug del okolja ali za javnost.«.
 
V 3. točki se za zaklepajem doda besedilo »ali organizmov ali mikroorganizmov«.
 
V 6. točki se za besedilom »tveganje za okolje« doda besedilo », okoljsko škodo«.
 
Za točko 6.8.1. se dodajo nova točka 6.8.2. in podtočki 6.8.2.1. in 6.8.2.2., ki se glasijo:
 
»6.8.2. Okoljska škoda je večja škoda, povzročena posebnim delom okolja.
 
6.
8.2.1. Škoda je merljiva negativna sprememba posebnega dela okolja ali večja merljiva prizadetost njegove funkcije, povzročena neposredno ali posredno.
 
6.
8.2.2. Neposredna nevarnost škode je dovolj velika verjetnost, da bo okoljska škoda nastala v bližnji prihodnosti.«.
 
V 7. točki se pred piko na koncu stavka doda besedilo »ali okoljsko škodo«.
 
V točki 7.1. se pred piko na koncu stavka doda besedilo »ali izvaja določeno dejavnost«.
 
Točka 11. in podtočki 11.1. in 11.2. se spremenijo tako, da se glasijo:
 
»11. Najboljša razpoložljiva tehnika je najbolj učinkovita in napredna razvojna stopnja dejavnosti in z njo povezanih načinov obratovanja, ki kaže praktično primernost posamezne tehnike, da se na njeni podlagi določajo mejne vrednosti emisije za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij na splošno in njihovega vpliva na okolje kot celoto. Najboljša razpoložljiva tehnika je opredeljena z dokumenti pristojnega organa Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU).
 
11.
1. Tehnika vključuje uporabljeno tehnologijo in način načrtovanja, gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razgradnje naprave.
 
11.
2. Razpoložljiva tehnika je tista tehnika, katere stopnja razvoja ob upoštevanju stroškov in prednosti omogoča njeno uporabo v posamezni industrijski panogi pod ekonomsko in tehnično izvedljivimi pogoji ne glede na to, ali se uporablja ali razvija v posamezni državi članici EU ali v drugi državi, če je le upravljavcu naprave primerno dostopna.«.
 
Za 13. točko se dodajo nova 14. točka in nove 14.1. do 14.6. podtočke, ki se glasijo:
 
»14. Kjotska enota je skladno z Zakonom o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/02; v nadaljnjem besedilu: Kjotski protokol) enota dodeljenih količin, enota zmanjšanja emisij, enota potrjenega zmanjšanja emisij ali enota odstranitve toplogrednih plinov in je enaka eni toni ekvivalenta ogljikovega dioksida.
 
14.
1. Enota dodeljenih količin (v nadaljnjem besedilu: AAU) je enota količine toplogrednih plinov, ki jih država pogodbenica iz priloge B Kjotskega protokola lahko odda v ozračje v določenem obdobju.
 
14.
2. Enota zmanjšanja emisij (v nadaljnjem besedilu: ERU) je enota, izdana na podlagi 6. člena Kjotskega protokola in odločitev, sprejetih na podlagi Zakona o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 13/95; v nadaljnjem besedilu: Podnebna konvencija) ali Kjotskega protokola.
 
14.
3. Enota potrjenega zmanjšanja emisij (v nadaljnjem besedilu: CER) je enota, izdana na podlagi 12. člena Kjotskega protokola in odločitev, sprejetih na podlagi Podnebne konvencije ali Kjotskega protokola.
 
14.
4. Enota odstranitve toplogrednih plinov (v nadaljnjem besedilu: RMU) je enota, izdana državi na podlagi tretjega in četrtega odstavka 3. člena Kjotskega protokola, kadar država izvaja ukrepe, ki prispevajo k neto ponoru emisij toplogrednih plinov.
 
14.
5. Prožni kjotski mehanizmi so skupne naložbe in mednarodno trgovanje z AAU.
 
14.
6. Skupna naložba je projektna dejavnost za izpolnjevanje obveznosti iz 3. člena Kjotskega protokola in se nanaša na projekt skupnega izvajanja iz 6. člena Kjotskega protokola ali projekt mehanizma čistega razvoja iz 12. člena Kjotskega protokola.«.
 

3. člen

 
Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi:
 
»(1) Povzročitelj obremenitve je odgovoren za odpravo vira čezmernega obremenjevanja okolja in njegovih posledic v skladu s tem zakonom.
 
(2)
Povzročitelj obremenitve je odgovoren za preprečevanje in sanacijo okoljske škode v skladu s tem zakonom.
 
(3)
Povzročitelj obremenitve je odgovoren za obremenjevanje okolja tudi v primeru stečaja ali likvidacije v skladu s tem zakonom.«.

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x - Dialog title
dialog window