Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (ZNOJF-1)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 20-752/2006, stran 1973 DATUM OBJAVE: 24.2.2006
RS 20-752/2006
752. Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (ZNOJF-1)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z o razglasitvi Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (ZNOJF-1)
Razglašam Zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (ZNOJF-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 10. februarja 2006.
001-22-18/06
Ljubljana, dne 20. februarja 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N O NEZDRUŽLJIVOSTI OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO (ZNOJF-1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1)
Ta zakon ureja omejitve za funkcionarke in funkcionarje (v nadaljnjem besedilu: funkcionarji) glede opravljanja pridobitne dejavnosti, sprejemanja daril v zvezi z opravljanjem funkcije, poslovanja gospodarskih družb in drugih subjektov z javnim sektorjem in dolžnost prijave podatkov ter javnost podatkov o premoženjskem stanju funkcionarjev.
(2)
Določbe tega zakona, ki urejajo omejitve glede sprejemanja daril in opravljanja pridobitnih dejavnosti, se ne uporabljajo za tiste kategorije funkcionarjev, glede katerih ta vprašanja ureja drug zakon.
2. člen
(1)
Funkcionarji po tem zakonu so poslanci, člani državnega sveta, predsednik republike, predsednik vlade, ministri, državni sekretarji, sodniki ustavnega sodišča, sodniki, državni tožilci, guverner Banke Slovenije, varuh človekovih pravic, funkcionarji v službah državnega zbora in predsednika republike, funkcionarji v vladi, funkcionarji v službah ustavnega sodišča, funkcionarji na vrhovnem sodišču, funkcionarji v računskem sodišču, Banki Slovenije in pri varuhu človekovih pravic, funkcionarji v drugih državnih organih in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti.
(2)
Določbe tega zakona, ki veljajo za funkcionarje, veljajo tudi za bivše predsednike republike, ki uživajo materialne pravice po prenehanju mandata, razen pravice do pokojnine, in za funkcionarje, ki jim je funkcija prenehala, pa še prejemajo nadomestilo v skladu z zakonom.
(3)
Ta zakon velja tudi za direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in njegovega namestnika, direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in njegovega namestnika, za direktorje in člane kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih zavodov, javnih skladov, javnih podjetij in gospodarskih družb v večinski lasti Republike Slovenije ali lokalnih skupnosti ter v gospodarskih družbah, ki so v večinski lasti teh družb, ter za predsednike zbornic z obveznim članstvom.
(4)
Za direktorje in člane kolektivnih poslovodnih organov subjektov iz prejšnjega odstavka, katerih letni promet ali finančni načrt ne presega 500 milijonov tolarjev, veljajo določbe tega zakona, ki veljajo za nepoklicne funkcionarje.
3. člen
(1)
Za opravljanje nalog po tem zakonu in za izvajanje nadzora nad izvrševanjem določb tega zakona je pristojna komisija Državnega zbora Republike Slovenije, ki jo sestavljajo predsednik, podpredsednik in pet članov (v nadaljnjem besedilu: komisija). Predsednika, podpredsednika in člane imenuje državni zbor izmed poslancev, pri čemer mesto predsednika in treh članov komisije pripada poslancem opozicije. Predsednik, podpredsednik in člani komisije imajo namestnike, ki jih imenuje državni zbor v enakem razmerju, kot velja za predsednika in člane.
(2)
Komisija z večino glasov vseh članov sprejme poslovnik o svojem delu.
(3)
Komisija dela na zaprtih sejah, njene odločitve pa so javno dostopne.
(4)
Zoper odločitve komisije o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih je dovoljen upravni spor, o katerem odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
(5)
Najmanj trije člani komisije lahko sprožijo upravni spor zoper odločitev komisije, če se odločitev ne nanaša na njihove pravice, obveznosti oziroma pravne koristi.
(6)
Najmanj trije člani komisije lahko sprožijo upravni spor tudi če menijo, da komisija ni sprejela odločitve, ki bi jo po zakonu morala sprejeti. V tem primeru se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni spor v primeru molka organa.
(7)
Za opravljanje nalog po tem zakonu, ki se nanašajo na funkcionarje sodne veje oblasti, je pristojen Sodni svet.
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.