Navigacija

Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 101-4394/2005, stran 10605 DATUM OBJAVE: 11.11.2005

RS 101-4394/2005

 
 

4394. Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)

 
 
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
 

U K A Z o razglasitvi Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD)

 
Razglašam Zakon o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. oktobra 2005.
 
001-22-114/05
 
Ljubljana, dne 7. novembra 2005
 
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
 

Z A K O N O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ (ZOZKD)

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

Vsebina zakona

 
1)
Ta zakon ureja pravico do odškodnine žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in njihovim svojcem, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo in sodelujejo v postopku odločanja o teh pravicah.
 
2)
Ta zakon ureja pristojne organe in postopek v čezmejnih primerih v skladu z Direktivo Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
 

2. člen

Pomen izrazov

 
Izrazi, ki se uporabljajo v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
 
-
žrtev je oseba, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja utrpela škodo, priznano po tem zakonu;
 
-
svojci so osebe, ki jih je umrli preživljal, in osebe, ki so imele po zakonu pravico zahtevati od njega preživljanje;
 
-
nasilno naklepno dejanje je dejanje, ki ima znake kaznivega dejanja, ki se po Kazenskem zakoniku (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99 in 40/04) lahko stori naklepno, z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme izreči zapor nad eno leto;
 
-
čezmejni primeri so domači in tuji čezmejni primeri;
 
-
domači čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije in je za odločanje o pravici do odškodnine po tem zakonu pristojna komisija iz 20. člena tega zakona, zahtevo pa vloži oseba pri pristojnem organu v drugi državi članici Evropske unije;
 
-
tuji čezmejni primer je primer, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici Evropske unije in je za odločanje o pravici do odškodnine pristojen organ te države, zahtevo pa vloži oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji;
 
-
prosilec oziroma prosilka (v nadaljnjem besedilu: prosilec) je posameznik, ki vloži zahtevo za odškodnino po tem zakonu.
 

3. člen

Smiselna uporaba zakona

 
Glede vprašanj postopka, ki v tem zakonu niso urejena, se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
 

II. PRAVICA DO ODŠKODNINE

Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.

Prijava

Še niste uporabnik?

Za brezplačen dostop do vsebin portala Tax-Fin-Lex se registrirajte. Brezplačna registracija vam omogoča:

  • Vpogled v 7 dokumentov
  • Prejemanje e-dnevnika Lex-Novice
  • Prejemenje e-tednika TFL Glasnik
Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window